Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • torek, 23. feb. 2021

Radio Prvi • tor, 23. feb.

00:00
Poročila

Fotograf, fotoreporter, pedagog in publicist Dragan Arrigler ni bil med tistimi, za katere s prispodobo pravimo, da »sami jurišajo na okope«. Tako je po končani osnovni šoli razmišljal o tem, da bi se vpisal na srednjo tehniško šolo, pa je prevladal očetov argument, da bo »na gimnaziji dobil širšo splošno izobrazbo«. In tudi poti do diplome na pravni fakulteti ter potem še do pravosodnega izpita si ni tlakoval sam, ampak ga je na to pot spet usmeril oče. Potem pa si je nekega dne pred prvomajskimi prazniki kupil prvi fotografski aparat in se začel najprej ljubiteljsko ukvarjati s fotografijo. Poslušali bomo ponovitev oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravil Dušan Berne.

01:00
Poročila

V času epidemije se je zelo veliko govorilo o tem, kdaj bodo oziroma ne bodo odprti frizerski saloni. V času splošnih prepovedi, ki jim je bilo včasih težko slediti, je bila ta ena izmed tistih, ki je bila tudi med prvimi preklicana. Zakaj je tudi v času izrednih razmer frizerstvo tako pomembno in kaj vse pomeni strankam, se je v oddaji Nedeljska reportaža v Slovenj Gradec odpravil raziskovat Jure K. Čokl.

02:00
Poročila

To, kako govorimo in izgovarjamo, je del tega, kar smo. Prepoznavanje ljudi po njihovi izgovarjavi pa je skozi zgodovino spisalo tudi nekaj dramatičnih poglavij. Ob pomoči jezikovnega preizkusa naj bi namreč v času različnih vojaških in drugih družbenih konfliktov razkrinkali tuje vohune, izpostavili dezerterje ali pa v skrajni obliki identificirali pripadnike neke etnične skupnosti za množične poboje. Sledi časa s pomočjo dveh strokovnjakov za izgovarjavo – napovedovalcev Radia Slovenija – nanizajo nekaj zgodovinskih situacij, ko je napačen izgovor besede pomenil ječo, pregon ali smrt. Poslušali bomo ponovitev oddaje Sledi časa, ki jo je pripravil Ambrož Kvartič.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Vtis je, kakor da smo vse bolj obkroženi z zgodbami o krivicah, vojnah, trpljenju, goljufijah in drugih človeških tegobah – s slabimi novicami torej. Skušajmo malce podrobneje, a še vedno preprostega duha, raziskati, kaj je tisto, kar določa, da je nekaj dobro ali slabo. Ko se podajamo na tako pot, ne moremo mimo enega izmed najstarejših vprašanj človeštva – vprašanja o dobrem in o slabem. Splošno in poenostavljeno rečeno, je od vedno veljalo, da je slabo jemati ali poškodovati drugim to, kar so pošteno pridelali ali ustvarili, da je prav tako nekaj slabega poštenim kratiti njihovo svobodo, jih nemočne prisiljevati v nekaj nezaželenega, ogrožati ali celo jemati njihova življenja. In da je dobro vse tisto, kar resnično koristi in osrečuje, je v lastno ali nesebično blaginjo drugih.

Če si hočemo to vprašanje ogledati z vidika svojega lastnega življenja in medčloveških odnosov oziroma ga raziskati podrobneje, je najbolje, da začnemo pri sebi. Recimo, da se v službi trudimo, da bi napredovali, ker verjamemo, da si med sodelavci to tudi najbolj zaslužimo. Z napredovanjem bi dobili svoj delovni prostor, imeli bi več miru in lažje bi delali. Napredovanja je na koncu deležen nekdo, za katerega smo prepričani, da si ga ne zasluži. Morda smo jezni, žalostni ali celo besni, vendar nič ne moremo, zgodilo se nam je nekaj slabega. Že kmalu pa se zgodi tragična nesreča in napredovalemu sodelavcu se nad njegovo delovno mizo na glavo zruši težak strop. Kako od tega dogodka naprej gledamo na tisto prej slabo? Žal nam je za sodelavca, a zahvaljujemo se bogu ali komur koli pač že, da napredovanja nismo bili deležni mi … Primer je morda enostaven, a z njim želim poudariti, da je vprašanje o dobrem in o slabem nekaj zelo občutljivega in najbrž nikoli popolnoma dorečenega.

Življenje nenehno prinaša tudi tisto, česar ne želimo, česar se otepamo, česar nas je strah oziroma česar nočemo. In ko se nam zgodi kaj od naštetega, pravimo, da se nam dogaja nekaj slabega. Življenje bolj poredko sledi našim pričakovanjem in izpolnjuje naše želje. Bolj, ko se tega zavedamo, zrelejši in modrejši postajamo, v sebi pa mirnejši in spokojnejši. Tako lahko tudi sredi slabih novic, s katerimi smo obkroženi in s katerimi se nekateri celo preživljajo in so zanje torej nekaj dobrega, postanemo dobra novica samemu sebi. Dobra novica, da živim, da lahko ljubim, da lahko dajem in sprejemam, da padam in vstajam, da sem tak, kakršen sem – dobra novica samemu sebi in vsem, s katerimi križam svoje poti.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

06:30
Poročila

Peti dan druženja v čarobnem Luninem gozdu pisateljice Svetlane Makarovič. Mnogi še vedno ne vedo zanj, le tisti, ki z nami poslušate radijsko pravljico v nadaljevanjih. In kje smo ostali? Morda le izvemo, kako se v Luninem gozdu izpolnjujejo želje.

Pripoveduje: Polona Juh. Posneto v studiih Radia Slovenija 2019.

Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021, je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli naj bi jo v četrtek – epidemiološke razmere to omogočajo –, prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja kar 7.107 otokov in leži v tropskem zahodnem Tihem oceanu. Poseljenih je manj kot polovica otokov, približno 2.770. Severni del filipinskega otoka Samar je pred tremi leti za Domžale zamenjala Analyn Zupanc, ki je zelo dejavna na družbenih omrežjih. S svojimi »videozgodbami« na spletni platformi YouTube občasno svetu predstavi kaj filipinskega – ali po novem – slovenskega.

08:00
Poročila

Avtizem je kompleksna nevrološka razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo specialistka klinične psihologije s Psihiatrične klinike v Ljubljani Aleksandra Jeličič.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Zeleni prehod naj bi Evropi do sredine stoletja zagotovil neto ničelne izpuste toplogrednih plinov. A medtem ko se obnovljivi viri energije vse bolj uveljavljajo in postajajo konkurenčni, se vse jasneje kaže potreba po učinkovitem shranjevanju presežkov energije. Obnovljivi viri so precej odvisni od vremena in zato nepredvidljivi, elektroenergetsko omrežje pa zahteva izredno stabilnost.

Kot vse pomembnejša možnost shranjevanja teh presežkov elektrike se omenja vodik, ki ima številne prednosti. Mogoče ga je transportirati po ceveh, uporabiti kot energent v transportu, prav tako bi ga lahko po potrebi spremenili nazaj v elektriko. In vse to brez izpustov toplogrednih plinov in zdravju škodljivih snovi. Sliši se idealno, a v praksi smo od tega cilja še oddaljeni. Danes je skoraj ves vodik proizveden iz fosilnih virov in ta seveda ni ogljično nevtralen.

"Sama tehnologija je na pragu zrelosti, tako da tehničnih ovir ni," pravi doc. dr. Gregor Dolanc, vodja odseka za sisteme in vodenje na Institutu "Jožef Stefan". "Problem je cena tega vodika."

O prednostih in slabostih vodika, potrebni tehnologiji in infrastrukturi ter o vlogi vodika v evropskem zelenem prehodu so v Intelekti razmišljali prof. dr. Mihael Sekavčnik s Fakultete za strojništvo UL, izr. prof. dr. Nejc Hodnik, Kemijski inštitut, in doc. dr. Gregor Dolanc, IJS.

»Tukaj brez resnega premisleka o celotni paradigmi ekonomskega sistema, kateremu so vsi ostali sistemi: od energetskega, izobraževalnega, do zdravstvenega itd., podrejeni, ne bo šlo,« pa opozarja prof. dr. Mihael Sekavčnik. »Današnji ekonomski model, kot vemo, temelji na ekonomiji rasti na obrestni meri. Obrestno obrestni račun vam pa hitro pokaže, da ste obremenjeni z eksponentno rastjo, ta planet pa eksponentne rasti preprosto ne prenese.«

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Živo v studiu 13, v Prvi vrsti nastopa Katja Šulc.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

13:23
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Če bi bili časi drugačni, bi si gotovo trume turistov privoščile gastronomski užitek v restavracijah slovenskih chefov in chefinj, nagrajenih z Michelinovimi zvezdicami, na turističnih kmetijah in v gostilnah. Če bi bilo drugače, bi se strokovna in laična javnost zdaj udeleževali številnih dogodkov, ki bi jih Slovenija organizirala kot letošnja nosilka naziva Evropska gastronomska regija. A korona nam je določila drugačno realnost, ki se ji moramo prilagoditi. Se bo slovenska gastronomija kljub trenutnemu položaju lahko predstavila svetu tako, kot si zasluži?

O vsem tem voditeljica Tina Lamovške in gosti:
- dr. Maja Uran Maravič, redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem,
- Kaja Sajovic, novinarska kolegica z MMC RTV Slovenija, odlična poznavalka visoke kulinarike,
- Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na STO,
- Luka Košir, chef v Gostišču Grič in ambasador EGR.

18:00
Poročila

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Dedek gre v gozd po medvedka za Katarinco.
Pripovedujeta: Radko Polič Rac in Ivan Rupnik.
Napisal: Leopold Suhodolčan.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Z velikim veseljem vstopamo v oddajo, saj vam lahko po dolgem času ponovno predstavimo novo glasbo. Preteklo leto nam je bilo v marsikaterih pogledih nenaklonjeno – tudi tako, da nas je oropalo številnih glasbenih izdaj, koncertov in ne nazadnje druženja, ki tako prijetno spontano ponudi priložnost za petje, muziciranje.
Naša glasbena obzorja bodo krenila v smer proti severu. V svoji sredi pozdravljamo tri študente graške glasbene akademije, ki jih je združila ljubezen do ljudske glasbe, predvsem iz skandinavskih in baltskih dežel. Trio Lumi – kar v ugrofinskem jeziku pomeni sneg – sestavljajo Urban Megušar (SI), Oskar Longyka (SI) in Saimi Kortelainen (EE).
V oddaji slišimo velik del novega glasbenega albuma in skladbe, kot so My first polska without her, Swedish polskas, Anna's waltz, Polka from Pielisjärvi, Guten i vang ...

21:00
Poročila

21:05
Radijska igra

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji Big Band RTV Slovenija se predstavi, ki jo pripravlja glasbena urednica Alja Kramar, se sprehajamo skozi arhiv posnetkov našega orkestra, ki se je nekoč imenoval Plesni orkester, pozneje pa se je preimenoval v Big Band RTV Ljubljana oziroma RTV Slovenija. Spoznavamo nekdanje in zdajšnje člane orkestra in predvajamo sveže posnetke koncertov.

23:00
Poročila

Seveda je Kristijan Muck igralec, kot takega ga pozna večina med nami, saj je oživil več kot 150 gledaliških in filmskih vlog. A njegovo ustvarjanje sega tudi na številna druga umetnostna področja: je dramatik in gledališki režiser, pa slikar, esejist in ne nazadnje pesnik, avtor dvanajstih pesniških zbirk. Cikel bivanjskih refleksij Dir skozi dušo bomo slišali v njegovi lastni interpretaciji.

17:11
Tina Šutej evropska podprvakinja v skoku s palico
12:40
"Samostojnost občine, kljub njeni majhnosti, prinaša več prednosti kot slabosti"
1:53
Novice ob 6h
1:24:57
Nino Ošlak
7:32
Letizia Russo: Moja domovina
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov