Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Do 10. ure lahko spremljate preostanek Glasbene jutranjice; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Vesna Volk. Drugi sklop Glasbene jutranjice do 8. ure je namenila Osterčevi Simfoniji v C-duru, imenovani Ideali, v zadnjem, 3. sklopu – od osmih do desetih – pa boste lahko poslušali glasbo skladateljev, ki so v 19. stoletju prejeli prestižno nagrado Prix de Rome.

Pet čez deseto bo na vrsti še zadnja oddaja iz ciklusa Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Edvardu Griegu. Avtorica Suzana Vidas Karoli je oddajo namenila pregledu zadnjih dveh desetletij skladateljevega življenja. Grieg je jesen svojega življenja preživljal po ustaljenem vzorcu; spomladi in poleti je skladal na svojem idiličnem posestvu v Troldhaugnu, jeseni in pozimi pa koncertiral in potoval po evropskih glasbenih središčih, kjer je predstavljal svoje skladbe.

Pet čez trinajsto bo na vrsti oddaja Izpod peresa slovenskih skladateljev; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, ki bo predstavila samospeve, moški zbor, valčke, polke in druge klavirske miniature Josipine Turnograjske ter pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem o njeni glasbeni ustvarjalnosti. Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka tudi sama izvajala svoje skladbe. Bila je cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica ter zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti.

Oddaja Filmska glasba, ki se bo začela ob 14. uri in 35 minut in jo pripravlja Tina Ogrin, bo tokrat v znamenju glasbe Urbana Kodra iz filma Carmen. Pol ure pozneje sledi oddaja Tretje Uho Huga Šekoranje, ki bo predstavil novo ploščo z naslovom Tribute Renato Chicco tria. Renato Chicco sodi v sam vrh slovenskih jazzovskih pianistov. Je letnik 1962, rojen v Izoli. Približno desetletje je preživel v Ameriki, kjer je bil član orkestra legendarnega vibrafonista Lionela Hamptona in zasedbe prav tako legendarnega pevca Jona Hendricksa, za katerega je opravljal tudi delo glasbenega direktorja. Nastopil je v nekaterih najpomembnejši newyorških klubih, kot so Burdland, Village Gate in Blue Note.

Glasbeno popoldne na programu ARS bo ob 17ih zaokrožila oddaja Recital. Glasbeni urednik Marko Šetinc je za predvajanje izbral posnetke s koncerta Klavirskega tria Marvin, ki je nastopil 5. februarja v cerkvi Jezusa Kristusa v Berlinu. Trio Marvin sestavljajo violinistka Marina Grauman, violončelist Marius Urba in pianist Dasol Kim. Koncertni spored so spletala dela za klavirski trio Ludwiga van Beethovna, Ernsta Křeneka in Franza Schuberta.

V oddaji Petkov koncertni večer, ki se bo začela ob 20. uri, vas glasbena urednica Anuša Volovšek vabi k poslušanju posnetka 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 28. marca leta 2014. Orkester je vodila njegova takratna šefinja dirigentka Keri-Lynn Wilson. Koncertni večer je bil v celoti posvečen ruski glasbeni ustvarjalnosti prejšnjega stoletja. V prvem delu je bil na sporedu Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel priznani ameriški pianist Andrew von Oeyen, v drugem delu abonmajskega koncerta pa je bila na sporedu ena redkeje izvajanih simfonij Dmitrija Šostakoviča – Osma v c-molu, op. 65.

Pet minut čez deseto zvečer bo na sporedu oddaja Zborovski koncert. Urednica Brigita Rovšek vas vabi k spremljanju koncerta angleškega ansambla Tenebrae. Zbor, ki ga bomo lahko slišali tudi na festivalu Europa cantat julija v Ljubljani, je lani poleti gostoval na festivalu v Granadi, in sicer z glasbo Tomasa Luisa de Victorie. Zapel je njegov Officium defunctorum: Misso pro defunctis/Mašo za umrle. Več kot polovico oficija je Victoria namreč namenil maši, preostanek pa motetoma Versa est in luctum in Taedet anima mea.

Petkov večer na programu ARS bo ob 23. uri zaokrožila oddaja Jazz Ars. Njen avtor Marko Kumer jo tokrat namenja ameriškemu pihalcu in skladatelju Andrewu Whiteu, ki je novembra lani preminil v starosti 78 let. White je do potankosti obvladal igranje različnih instrumentov – vseh vrst saksofonov, kontrabasa, električnega basa, bil je tudi virtuoz na oboi, ki jo je uporabil tako v resnem kot jazzovskem kontekstu ter ji namenil številne razprave in celo knjigo humorja, povezanega s tem instrumentom. Lahko je posnel skladbo za godalni kvartet in z nasnemavanji sam odigral vse instrumente. Transkribiral je praktično čisto vse saksofonske sole Johna Coltranea in Eroca Dolphyja. Na saksofonu je odigral 24-urni koncert na katerem so ga morale spremljati tri različne ritem sekcije. Bil je član simfomičnih orkestrov, komornih zasedb klasične glasbe, velikih jazzovskih orkestor, igral je bas in oboo v fusion skupini Weather Report, igral bas s Steviejem Wonderjem in pisal aranžmaje za priljubljeno zasedbo 5th Dimension.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriški pisatelj Robert Lee Frost je s svojim ustvarjanjem močno zaznamoval 20. stoletje. Pogosto je vzel motive iz sveta rastlin in živali ter z njihovo pomočjo povedal veliko o človeku, tako tudi v ironični pesmi Svizec. Prevedel jo je Marjan Strojan, interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zadnjih dvajset let življenja Edvarda Griega je minilo po bolj ali manj ustaljenem vzorcu: spomladi in poleti je skladal na svojem idiličnem posestvu v Troldhaugnu, jeseni in pozimi pa koncertiral in potoval po evropskih prestolnicah. Koncertiranju se kljub krhkemu zdravju ni odrekel do konca življenja - v sezoni 1906-1907 je nastopal v Koebenhavnu, Muenchnu, Berlinu in Kielu, izvajal pa je le svoje skladbe.

Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za mnoge je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dlje časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. Josipina Turnograjska je bila zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. 4. julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. V oddaji Izpod peresa slovenskih skladateljev bomo predstavili izbor njenih samospevov ter klavirskih valčkov in polk, skladateljica pa je v narodnobuditeljskem duhu napisala tudi Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir, skladbe bodo izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki. O skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Danes bomo razmišljali o uvrstitvi kratkega eksperimentalnega filma hrvaškega režiserja Daliborja Barića med 27 favoritov za oskarja za najboljši kratkometražni film. Predstavili bomo letošnje Dneve etnografskega filma, ki bodo med 3. in 6. marcem prek spleta. Žvižgači, delo, v katerem je Corneliu Porumboiu izvirno interpretiral žanr kriminalke (film bo na ogled v soboto v Sedmem pečatu na TV SLO), predstavlja izhodišče za razmislek o filmografiji enega najbolj prodornih predstavnikov romunskega novega vala. Posvetili se bomo tudi italijanski filmski klasiki Nevarni ovinki Dina Risija, ki bo prav tako na ogled na TV SLO v rubriki Kinoteka.

V oddaji Filmska glasba bomo tokrat predvajali glasbo v filmu Carmen.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Med prejemniki nacionalnega priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020 je tudi dr. Tone Smolej, sicer literarni zgodovinar in redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Predava književnost realizma in naturalizma, tistega velikega obdobja v književnosti 19. stoletja torej, ki se v evropskem merilu začne nekako s Stendhalom in sklene z Zolajem in Tolstojem. V tem kontekstu ga, se zdi, še prav posebej zaposluje vprašanje, kako so ideje, teme in narativni postopki, ki so jih v tem obdobju razvili v francoščini pišoči ustvarjalci, vplivali na literarno produkcijo v slovenščini. Poleg tega se dr. Smolej znanstveno-raziskovalno veliko posveča tudi imagologiji, tisti podveji literarne vede, ki se ubada z vprašanjem, kako literatura soustvarja podobe oziroma predstave, ki jih imajo njeni bralke in bralci o nacionalni skupnosti, ki ji pripadajo sami, ali o drugih, bližnjih pa tudi bolj oddaljenih skupnostih. A naj so ta vprašanja še tako intrigantna, je videti, da je naš današnji gost širšo slovensko javnost najbolj izrazito nagovoril kot vodja precej velikopoteznega, ambicioznega raziskovalnega projekta Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (1872–1918), ki je svoj polni sad konec leta 2019 razvil v obsežnem istoimenskem zborniku. Prav za to delo je zdaj prejel prestižnega Prometeja. Toda: zakaj naj bi bili doktorati, ki so jih naši prapradedje pred dobrim stoletjem zagovarjali na univerzah od Gradca do Krakova, vredni naše današnje pozornosti? In kaj neki je znanstvenika, ki prvenstveno preučuje literaturo, zvabilo v zaprašene arhive pregledovat, kako so se akademsko izkazali naši najzgodnejši filologi, muzikologi, filozofi in drugi? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo v pogovoru z dr. Smolejem iskali v tokratnih Podobah znanja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

V oddaji Recital tokrat predvajamo posnetek koncerta Klavirskega tria Marvin, ki je nastopil 5. februarja v cerkvi Jezusa Kristusa v Berlinu v organizaciji Nemškega radia. Trio Marvin sestavljajo violinistka Marina Grauman, violončelist Marius Urba in pianist Dasol Kim. Na sporedu koncerta so bili Klavirski trio št. 3 v c-molu, op. 1, št. 3. Ludwiga van Beethovna, Fantazijski trio, op. 63 Ernsta Křeneka in Klavirski trio v Es-duru, D 929 Franza Schuberta.

Umetnostna galerija Maribor (UGM) je eden osrednjih muzejev za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji. Hrani več kot sedem tisoč umetniških del slovenskih avtorjev, zaradi prostorske utesnjenosti pa jih ne more prikazovati, kot bi si stroka to želela. V obdobju treh let pa naj bi končno dobili nove, namensko grajene prostore, poimenovane UGM 21, ki se bodo raztezali na več kot 2.200 kvadratnih metrih in bodo del novega Centra Rotovž. Ta pridobitev ni pomembna le za galerijo, ampak tudi zato, ker je Maribor lani decembra zaznamoval 100. let od prve likovne razstave v takratni Kazinski dvorani. Ta mejnik štejemo za začetek organizirane likovne dejavnosti v tem delu Slovenije in od danes naprej bo v UGM Kabinetu na ogled tudi razstava, posvečena temu jubileju. O prvi razstavi pred stotimi leti in jubileju je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala direktorica UGM Breda Kolar Sluga.

Cikel pravljic Frana Milčinskega končujemo s tremi zgodbami o Butalcih. Butalci sicer ne spadajo med njegove pravljice, so pa pripovedi, po katerih je Milčinski današnjim bralcem najbrž najbolj znan. Ustvarjal jih je predvsem v zadnjih treh letih svojega življenja in jih objavljal v mladinskih listih, vendar so jih tedanji bralci sprejemali precej zadržano. V knjigi so Butalci izšli šele l. 1949, torej 17 let po avtorjevi smrti, in postali eno njegovih najbolj prepoznavnih in največkrat natisnjenih del. Gre za avtorske pripovedi, v katerih pa tu in tam spet odkrivamo sledi iz pripovednega izročila, npr. iz šaljivih pripovedi o Ribničanih. Bere Jure Lajovic.

Cikel pravljic iz Nekoč v danes
Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc

Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Vabimo vas k poslušanju posnetka 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 28. marca leta 2014.
Orkester je vodila njegova takratna šefinja dirigentka Keri-Lynn Wilson. Koncertni večer je v celoti posvečen ruski glasbeni ustvarjalnosti prejšnjega stoletja. V prvem delu smo slišali Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel priznani ameriški pianist Andrew von Oeyen. V drugem delu abonmajskega koncerta pa je bilo na sporedu eno redkeje izvajanih simfoničnih del skladatelja Dmitrija Šostakoviča – njegova Simfonija št. 8 v c-molu, op. 65.

Gospe in gospodje, vabimo vas k spremljanju koncerta angleškega ansambla Tenebrae. Zbor, ki ga bomo lahko slišali tudi na festivalu Europa cantat julija v Ljubljani, je lani poleti gostoval na festivalu v Granadi, in sicer z glasbo Tomasa Luisa de Victorie.
Zapel je njegov Officium defunctorum: Misso pro defunctis/Mašo za umrle.
Več kot polovico oficija je Victoria namreč namenil maši, preostanek pa motetoma Versa est in luctum in Taedet anima mea.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.