Pri 21-ih se po anesteziji ob porodu več ur ni prebudila in morda je bilo prav to sprožilec za močan izbruh pigmentne retinopatije, redke genetske bolezni oči, ki vodi v slepoto. »Kot bi mi nekdo izruval korenine! Padla sem,« po skoraj štirih desetletjih življenja s to boleznijo pripoveduje Mihela Gorše. Po dolgem obdobju iskanja čudežne terapije ali zdravila, ki jo je vodilo po svetu, se je z boleznijo spoprijela drugače – kljub invalidski upokojitvi je še enkrat rodila, pri 40-ih diplomirala, se vpisala v izobraževalni program za učitelje na waldorfski šoli, z avtodomom raziskovala Evropo, začela vrtnariti po biodinamični metodi in lani ustanovila Društvo obolelih za redkimi boleznimi očmi na genetski osnovi »Svetloba«.

Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja kar 7.107 otokov in leži v tropskem zahodnem Tihem oceanu. Poseljenih je manj kot polovica otokov, približno 2.770. Gostja oddaje Drugi pogled v tem tednu prihaja z enega od njih, s severnega dela filipinskega otoka Samar. Analyn Zupanc, ki jo je obiskala Andreja Čokl, je zelo dejavna na družbenih omrežjih. S svojimi "videozgodbami" na spletni platformi YouTube pa občasno svetu predstavi tudi kaj filipinskega - ali po novem - slovenskega.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Življenje nas včasih preizkuša tudi tako, da se znajdemo v navidezno brezizhodnem položaju. V taki situaciji spoznaš, da ti ne preostane drugega kot neizmerno zaupati. Se popolnoma predati. Moliti. Ob tej predaji občutiš svojo majhnost in nepomembnost. Postaneš ponižen. Neskončno ponižen. Poklekneš in se povsem predaš. Vetru. Soncu. Vseeno komu ali čemu. Ob tem spet potrdiš tisto končno resnico do katere prideš v takih trenutkih, da je večino stvari v tvojem življenju vnaprej določenih. Tvoja svobodna volja pa je v glavnem le navidezna. In, ko si na tleh, ko si povsem ponižen zmagaš. Takrat se zgodi čudež. Šele, ko si ponižen spoštuješ Življenje, takrat vse ljubiš, vse razumeš in vsemu služiš. Šele takrat lahko spoštuješ drugega. To pa je temelj medčloveških odnosov in sploh odnosov z živo in neživo naravo.
V najglobljem zavedanju, da smo vsi ENO, se mi nehote vsiljuje razmišljanje o znanstvenem pristopu k reševanju medčloveških odnosov. Ali je um tisti, ki nam lahko poda rešitev iz teme, v katero je zašla zahodna industrijska civilizacija? Ali nas bo etična odgovornost spet vrnila k samemu sebi?
Človekova energija, moč, ki nam je sprva omogočala preživetje, se je skozi stoletja spremenila v silo, ki se je na mnogih področjih obrnila proti človeštvu. Ta sila velikokrat ruši naravno ravnovesje, nas vodi proč od etične odgovornosti in onemogoča medkulturno harmonijo.
Danes se sprašujemo ali lahko naše preživetje temelji na takšni sili. Je ta energija tista, ki nam bo zagotovila prihodnost, temelječo na humanih vrednotah povezovanja in spoštovanja?
Odgovor se ponuja v naši želji po večji etični odgovornosti in tudi po novih konceptih, ki bi bili dostopni vsem. Sprostiti bo potrebno novo energijo, ki bo dajala moč šibkim, ki bo zadostila radovednim, ki bo spoštovala odstopanja od splošno sprejetih norm, ki bo dajala možnost sodelovanju, ne nadvladi. To je čista energija, katere sadove bo človeštvo želo še v daljni prihodnosti.
To bo omogočalo posamezniku in družbi razvoj vsega potenciala s katerim je povezano celotno človeštvo. Le tako bomo lahko zadihali kot civilizacija brez ločenosti med črne in bele, revne in bogate. Navidezna ločenost je namreč samo tančica, ki prekriva dejansko stanje naše družbene razslojenosti, neenotnosti in propadajočih struktur in narave, ki nas opominja, da nismo sami.

Še danes in jutri se bomo ob 6.40 družili z živali, ki jih je stiska prignala v Lunin gozd. V svet Svetlane Makarovič pa nas bo tudi to jutro s svojim glasom popeljala igralka Polona Juh.

Vsak dan 135 minut informativnega programa in tedenska produkcija 43 informativnih oddaj. To so številke Radia Slovenija, ki bo s ponedeljkom v osrednjih informativnih oddajah zaživel v prenovljeni podobi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ko izbirate semenski krompir za svoj vrt, ima pri izbiri gotovo pomembno vlogo okus določene sorte krompirja. Če želite vrt po ekoloških načelih, je pomembno tudi to, da izberete naravno odporne sorte. Nihče se seveda ne brani velikih gomovljev, poleg tega slovenski vrtičkarji prisegajo na zgodnje sorte. In če o okusu ne gre razpravljati in je zelo subjektivno merilo, pa vam lahko v Zelenem nasvetu postrežemo vsaj s predlogi sort glede na ostale omenjene kriterije. Svetuje Davor Špehar z vrtnarskega portala Zeleni svet.

Kolikor bolnikov, toliko oblik bolezni covid-19, bi lahko rekli. Nekateri jo prebolijo, ne da bi sploh vedeli, da so se okužili, drugi imajo še po več mesecih najrazličnejše posledice. Kako lahko omilimo ali morda celo preprečimo hujši potek bolezni? Kateri so doslej znani zapleti ob bolezni in predvsem - kako poteka okrevanje po covidu-19? Svetuje dr. Neža Majdič, dr.med., vodja tima za klinično prehrano na URI Soča. Voditeljica: Lucija Fatur.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

25 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Leto 2021 na športnem področju prinaša več tekmovanj kot lansko. Poleti naj bi se z enoletnim zamikom odvila evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre. Vidno vlogo pri organizaciji velikih športnih dogodkov letos igra tudi Slovenija. Na Pokljuki je bilo pravkar končano svetovno biatlonsko prvenstvo. Tudi o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Italiji, bližajočem se svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu na Rogli pa z avtorjem oddaje Aljažem Golčerjem.

O finančnih, športnih in zdravstvenih vidikih teh tekmovanj razmišljajo generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka Tim Farčnik, direktor tekmovanj pri Mednarodni biatlonski zvezi Borut Nunar, zdravnik slovenske smučarske reprezentance dr. Matjaž Turel, poslovni direktor in namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Matic Švab ter namestnica generalnega sekretarja tekmovanj na Rogli Iva Polanec.

Vsak delavnik ob 18.15 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Ko se nas lotevajo strahovi, tesnobe, neprijetne občutki, nastanejo blokade za našo pretočnost. Po domače rečemo kar, da smo "v krču". Cilj vaje, ki se je bomo znova lotili tokrat pa je doseči prav to pretočnost ki, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, v sebi nosi pomiritev in ravnovesje, z njim pa tudi zdravje. S tokratno vajo se torej znova obračamo k svojemu telesu.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 19.00 na Radiu Slovenija.

Vesna je dobila najlepšo igračo na svetu.\t
Pripoveduje: Jožef Ropoša.
Napisala: Bogdan Novak.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Ko spregovori orožje, muze obmolknejo, pravi star latinski pregovor. In ima, žal, v glavnem kar prav. A ne povsem – kakor je namreč pred nedavnim prepričljivo pokazala literarna zgodovinarka in etnologinja akad. dr. Marija Stanonik, so slovenski fantje, ki so med zgodnjim 16. stoletjem in prvo svetovno vojno služili bogu Marsu, večidel seveda v četah habsburških cesarjev, spisali kopico doslej večinoma spregledanih in pozabljenih pesmi. Kakšna so bila torej izkustva, ki so jih ubesedovali v verzih? Kaj nam njihove pesmi pravzaprav sporočajo? Smo danes sploh zmožni polno začutiti te glasove, ki do nas pač prihajajo čez celo morje viharnega časa? Kako besedila slovenskih vojakov vključiti v širši kontekst literarne ustvarjalnosti v slovenščini in kako bi se, navsezadnje, panoramska podoba naše literarne zgodovine zaradi tega utegnila spremeniti? - Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja lahko najdemo v obsežni knjigi, napol znanstveni monografiji in napol antologiji, naslovljeni Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej, ki je pred nedavnim izšla pri založbi ZRC, no, na Prvem pa smo jih iskali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Stanonik. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva.

V oddaji predstavljamo zgodbe treh slovenskih rojakov , ki so novi dom in delo našli na Nizozemskem, Finskem in Irskem. Viktor Klemenčič se je v deželo tulipanov preselil pred dobrimi štirimi leti , tam se ukvarja z obnavljanjem starih avtomobilov, je pa tudi aktiven v Združenju prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Geografinja Saša Dolinšek že dvanajst let biva na Finskem, prav pod polarnim krogom, usmerila pa se je v naravni turizem. Jano Brundulo pa je pot s Štajerske pripeljala v Dublin, kjer poučuje angleščino.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.