Julia Fiedorczuk, rojena leta 1975, je poljska pesnica, prozaistka, prevajalka in predavateljica na anglistiki varšavske univerze. Na področju literarne vede se ukvarja z ekokritiko, zanimajo jo povezave med literaturo in ekologijo. Debitirala je leta 2000 s pesniško zbirko November ob Narwi, za katero je prejela nagrado Poljskega združenja knjižnih založnikov. Izdala je še vrsto pesniških zbirk, nazadnje Kisik (2009), tik tik (2012) in Psalme (2017). Doslej je izdala tri romane: Bela Ofelija (2012), Breztežnost (2015) in Pod soncem (2020), zbirki kratke proze Marijino jutro (2010) in Bližnji kraji (2016) ter knjigo literarnovednih esejev Ciborg v vrtu: uvod v ekokritiko (2015). Prejela je nagrado Huberta Burde (2005) in nagrado Wisławe Szymborske (2018).
Roman Pod soncem je družinska saga z vzhodnih obrobij Poljske, Polesja, čeprav dogajanje občasno seže vse do Urala pa tudi v Bosno in na hrvaško morje. Življenje glavnega junaka Miša in njegove družine je z nevidnimi nitmi vpeto v poljsko zgodovino dvajsetega stoletja, čeprav se roman osredotoča na intimno vsakdanje življenje v mirnem podeželskem okolju. Ob razmeroma klasični tematiki je roman inovativen po načinu pripovedovanja: napisan je v svežem, lirskem slogu, v katerem se rahločutno opisovanje narave, pozornost do vseh bitij pa tudi rastlin in pojavov, ki jo naseljujejo, tesno prepleta s premišljevanji o človeški usodi, o načinih življenja in smrti junakov. Odlomek iz romana je za oddajo Izbrana proza prevedla Jana Unuk.
