Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Costanzo Festa: Quando ritrovo la mia pastorella
Izvajalca: ansambel Huelgas in dirigent Paul van Nevel

William Byrd: The Bells
Izvajalka: Sophie Yates, virginal

Henry Purcell: O solitude, my sweetest choice
Izvajalca: Marjan Trček, tenor in Boris Šinigoj, arhilutnja

Antonio Vivaldi: Koncert za flavto v c-molu, P 440
Izvajalci: Jean Pierre Rampal, flavta; zasedba: I solisti veneti in dirigent Claudio Scimone

Georg Phillip Telemann: Koncert za tri trobente, dve oboi, godala in timpane v D-duru
Izvajalci: Maurice André, Guy Touvron, Lionel Andr, trobenta; Daniel Arrignon, Jean Philippe Chavana, oboa; Joël Pontet, čembalo; Pariški orkestralni ansambel; Jean Pierre Wallez, dirigent

Georg Friedrich Händel: Koncert v B-duru
Izvajalki: Mojca Zlobko Vajgl, harfa; Uta Jungwirth, harfa

Carl Philipp Emanuel Bach: Hamburška sonata v G-duru za flavto in basso continuo, H (Helm) 564
Izvajalci: Robert Aitken, flavta; Margaret Gay, violončelo; Colin Tilney, čembalo

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Joseph Haydn: Godalni kvartet v C – duru, op. 76 št. 3, Cesarski kvartet
Izvajalec: Kvartet Amadeus

Franz Liszt: Valček impromptu
Izvajalec: Eugen d'Albert, klavir

Vračanje pogleda avtorja Francija Novaka je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, na tematski ravni pa se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Tudi v poetološki pesmi z nedvoumnim naslovom.

Carl Maria Von Weber: Introdukcija, tema in varijacije op. posth.
Izvajalca: Jože Kotar, klarinet in Godalni kvartet Slovenske Filharmonije

Felix Mendelssohn – Bartholdy: Koncert za klavir in orkester št. 2 v d-molu, op. 40
Izvajalci: Cyprien Katsaris, klavir; Gewandhaus orkester iz Leipziga; Kurt Masur, dirigent

Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Kvintet, op. post. za klavir, flavto, klarinet, rog in fagot
Izvajalci: Janez Lovše, klavir; Jože Pogačnik, flavta; Alojz Zupan, klarinet; Karel Bradač, rog; Jože Banič, fagot

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Avtorji glasbe, ki jo danes imenujemo srednjeveška, so bili izredni umetniki. Njihovo pravo veličino včasih prepoznamo šele, ko jih skušamo posnemati. Številni so anonimni in bodo vselej ostali neznani, Guillaume de Machaut pa je v zgodovino glasbe vtisnil tako globok pečat, da ga spoštujejo tudi tisti, ki še nikoli niso slišali njegove glasbe. Takšnega priznanja si ni prislužil le s svojimi skladbami; bil je prvi umetniško pomemben avtor polifone glasbe, čigar celo ime se je ohranilo do današnjih dni. Poleg tega se je potrudil, da so se njegova dela ohranila v obliki zaključenih umetniških stvaritev. Nič manj ni pomembna tudi njegova poezija; Machautova slava temelji na ustvarjanju besede in glasbe, tako obeh skupaj kakor vsake posebej. Machaut je nadaljeval in izpopolnil starodavno tradicijo, v kateri poezija skorajda ni obstajala brez glasbenega izraza.

Pod okriljem Književnega društva Hiša poezije je nastal poetični diptih, pri katerem sta svoje ustvarjalne moči združila mojstra vizualne in pesniške govorice: akademski slikar Jožef Muhovič in pesnik, prevajalec, pisatelj, dramatik, skladatelj in glasbenik Milan Dekleva. Nastal je izjemen pogovor med poezijo in likovnimi deli, ki s stilizirano človeško figuro ponazarjajo »dar obstoja«. A poetični diptih je več kot to, saj priklicuje tudi glasbo: Milan Dekleva je namreč zanj prispeval pesniško zbirko in vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) ter libreto za lirično opero za dva glasova Zora in čriček.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19. in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorni glasbeniki in orkestri bodo predstavili Introdukcijo, temo in variacije, op. posth., Carla Marie von Webra, Fantazijske skladbe op. 73 Roberta Schumanna, Koncertno fantazijo za klarinet in orkester Uroša Kreka ter 1. stavek – Andante – Sinfonie Concertante v e-molu, op. 125, za violončelo in orkester Sergeja Prokofjeva. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 8. aprila, ob 5.05.

Avtor že v naslovu pokaže, da meri na svetovno znani primer dramatike absurda, znamenito Beckettovo delo Čakajoč na Godota.

Dramaturginja: Vilma Šritof
Režiser: Igor Štromajer
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc

Igralci: Dario Varga, Borut Veselko, Bojan Emeršič, Nataša Dolenc, Matej Rus

Traja 12’ 53”
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992.

Glasbena medigra.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

"Dokler bomo peli, bomo obstali. Ne more biti drugače, ker naša pesem je naša vez na vse strani. Veže nas z domom, veže s preteklostjo, veže med seboj, veže z mladino – našo prihodnostjo. Če teh vezi ni, smo kakor list, ki se je odtrgal od drevesa," je zapisal France Cigan, Prekmurec, ki je večji del svojega življenja preživel na Koroškem. Letos mineva 50 let od njegove smrti.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

V zlatih letih ljubljanske Opere so bile predstave razprodane, pevci pa so bili priljubljeni in oboževani. Med njimi je bila tudi Ksenija Vidali.

Nocoj bomo prisluhnili Zgodbi o severnem tečaju in pravljici o Snežki. Avtor besedila je Žarko Petan, glasbo je napisal Borut Lesjak, izvedel pa njegov trio: klarinetist Franc Tržan, violončelist Vlado Požar in avtor pri klavirju. Posnetek je nastala maja 1969 v interpretaciji Borisa Kralja.

Ala Gorbunóva (1985) je končala filozofsko fakulteto v Sankt Peterburgu. Je avtorica štirih pesniških zbirk Prva ljubezen, mati Ada (2008), Vino iz vodnjaka (2010), Alpsko okence (2012), Medtem ko dogoreva abeceda (2016) in prozne zbirke Stvari in ušesa (2017). Je dobitnica več literarnih nagrad, njena poezija pa je prevedena v večino evropskih jezikov. Stanuje v Moskvi in Sankt Peterburgu. Pesmi za Nokturno je izbral in prevedel Borut Kraševec.

Tokrat oddajo posvečamo slovenski pevki zabavne glasbe Majdi Sepe. Kot mlado dekle, takrat še s priimkom Bernard, je plesala balet in izrazni ples, ure petja je obiskovala pri Franciju Schiffrerju, opernem pevcu in svojem bodočem tastu. Blestela je tudi v manekenskih vodah. Njena glasbena kariera se je začela pri devetnajstih letih, ko jo je avdicija za Ljubljanski jazz ansambel popeljala na enomesečno turnejo v Pariz, priimek Sepe pa si je pripela leta 1956, ko se je poročila s skladateljem in dirigentom Mojmirjem Sepetom. Majda Sepe se je od svojega dragega moža poslovila tik pred njuno 50. obletnico poroke, 11. aprila 2006, ta izjemna glasbena dvojica pa je za seboj pustila neverjetno glasbeno bogastvo.

V oddaji Arsov art atelje bomo predvajali posnetek uvodnega koncerta festivala sodobne glasbe – Festivala Slowind 2018. Festival je trajal med 6. in 20. novembrom 2018 in je ponudil 6 koncertov sodobne glasbe.
Kot je v programski knjižici zapisala skladateljica Nina Šenk, umetniška vodja Festivala Slowind 2018, si pred več kot dvajsetimi leti na začetku festivala nihče ni zamišljal, da bo festival presegel meje slovenskega poustvarjanja in se ponosno primerjal s festivali sodobne glasbe po celem svetu.
Tehtni programi, vsakič presenetljivi in prepričljivi ter nikoli postavljeni v varne okvire ustaljenih repertoarnih smernic, so bili iz leta v leto pomemben svetilnik za vse, ki so festival spoznali. Skladatelji in poustvarjalci iz celega sveta so prihajali v Ljubljano na skupno muziciranje s slovenskimi glasbeniki, prenekateri tudi večkrat. Pihalni kvintet Slowind je že od začetka skrbel tudi za novo slovensko glasbo in vsa leta vztrajno naročal nove skladbe.
Program dvajsetega Festivala Slowind je imel smernici; prva – sodelovanje in izmenjava – je bila rdeča nit tudi pri ostalih Festivalih Slowind in se je izkazovala v gostovanjih tujih glasbenikov. Druga smernica programa pa je bil poudarek na skladbah, pri katerih so skladateljice in skladatelji šli čez mejo pričakovanj na nepričakovana polja glasbenega ustvarjanja in s tem še intenzivneje pobarvali svojo govorico.

Nadaljujemo s poslušanjem odlične plošče tria Punkt.Vrt.Plastik in ji dodajamo jazzovski izbor iz zadnjih mesecev in zadnjega leta: drugo ploščo zasedbe Attack švedske saksofonistke Anne Högberg, zadnjo izdajo norveškega kvarteta Cortex in za konec še kvartet trobentačice Steph Richards s plošče Supersense.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.