V Gradcu končuje študij violončela, s svojim instrumentom pa potuje po različnih glasbenih poljih. Klasika, seveda, pa tudi džez, improvizacija, sodobna in ljudska glasba.  Radovednost in ljubezen ga vodita skozi raziskovanje in odkrivanje neskončnih možnosti instrumenta, ki jih udejanja v različnih zasedbah. Dva odmevna tria sta nastala med študijem v Gradcu. Trio Tempestoso je leta 2019 na tekmovanju Borisa Pergamenščikova v Berlinu, enem najprestižnejših tekmovanj pometel s konkurenco. Koncertu, ki so ga letos marca izvedli v ciklu Glasbene mladine Slovenije GM oder, lahko poslušate v arhivu tretjega programa našega radia. Trio Lumi pa je, kot pravijo sami, skupina treh prijateljev, ki jih povezuje skupna ljubezen do igranja ljudske glasbe. Januarja je izdal album Tere Tere, na katerem zvenijo sveže priredbe ljudskih pesmi in njihove lastne skladbe. Z Urbanom Megušarjem potujemo skozi lepe godbe in njihove zgodbe. Z voditeljico Nado Vodušek pred mikrofonom.

Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar,
kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar.
Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar.

Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v naš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko.

Šli smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - poudarili smo Kapelski pasijon, ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po prizadevnem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kakšne posledice bi imelo za človeka dejstvo, da je Bog oče ljudi?

Kdor bi mogel iz srca soglašati (kakor bi bilo tudi prav) z mislijo, da rod nas vseh prvotno izhaja od Boga in da je Bog tako oče ljudi kakor bogov, ta bi po mojem ne mogel gojiti nobene nepoštene in nizkotne misli o samem sebi. No, vzemimo, da bi te slučajno posvojil cesar: le kdo bi mogel prenašati tvojo domišljavost! Mar te torej ne bi navdalo s ponosom, ko bi uvidel, da si Zevsov sin? Toda dejansko ni tako; ker sta bila pri našem nastanku pomešani dve prvini: namreč telo, ki nam je skupno z živalmi, ter um in sprevidevnost, ki sta nam skupna z bogovi, se številni nagibljejo k onemu prvemu, nesrečnemu, smrti zapisanemu sorodstvu, le maloštevilni pa k temu, ki je božansko in blaženo. Ker pa vsak človek neizogibno ravna z vsako stvarjo skladno s pojmom, ki ga ima o njej, tisti maloštevilni, ki menijo, da so rojeni za zvestobo, samospoštovanje in za nezmotljivo presojo pri uporabi čutnih vtisov, ne gojijo nobene nizkotne in nepoštene misli o samih sebi, za množico pa velja ravno nasprotno. "Kaj sem torej jaz? Beden človeček!" pravijo. In: "Moje nesrečno telo!" Da, res je nesrečno, pa vendar: saj imaš še kaj boljšega od tega bednega mesa. Zakaj se torej ne odvrneš od njega in visiš na njem kakor prilepljen?

Zaradi tega sorodstva nekateri zaidejo s prave poti in postanejo podobni volkovom: nezvesti, izdajalski in škodljivi; drugi levom: divji, zverinski in brez vsake človeške omike; največ izmed nas pa se jih sprevrže v lisice in kar je še takih nepridipravov med živalmi. Kajti kaj drugega je žaljiv in zloben človek kakor lisica ali pa še bolj nizkotnega in ničvrednega? Glejte torej in pazite, da sami ne postanete taka zguba.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Prehrana je vedenjski dejavnik, ki ga v tem času lahko koristno spremenimo, če doslej ni podpiral našega zdravja. Za lažje načrtovanje prehrane, predvsem razmerja živil in tudi posameznih porcij, Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svetuje tudi v svetu uveljavljen pristop, tako imenovano metodo zdravega krožnika.

Že v tem mesecu bomo v Sloveniji prejeli prvo pošiljko cepiva ameriško-švedske družbe Johnson & Johnson. Četrto potrjeno cepivo v Evropski uniji – v primerjavi z drugimi – omogoča ustrezno zaščito proti covidu že po enem samem odmerku. Kako deluje? Koga bodo z njim najprej cepili? Kakšni so pričakovani stranski učinki? Kaj kažejo preverjanja cepiva AstraZenece? Na vaša vprašanja o cepivih in cepljenju bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Pišite ali pokličite – v sredo po osmi uri na Prvem.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleda glasbene vsebine na Prvem.

Formalni pogoji za ustanovitev politične skupine v Evropskem parlamentu so znani. Potrebuješ 23 poslancev iz najmanj četrtine držav članic. Pri čemer ni zanemarljivo, da so vsebinsko poenotene, kar pa pri internacionalizaciji nacionalističnih politik ni vselej enostavno.

Marta Peirano je španska tehnološka novinarka in pisateljica, ki spremlja tudi področje kulture, umetnosti in družbe kot celote. Je kuratorka in voditeljica festivala pogovorov "(Re)programiranje – Strategije za samoregeneracijo", ki poteka v organizaciji Aksiome in Kina Šiška. Enkrat mesečno s sogovorniki svetovnega formata razpravlja o oblikovanju pravil nove družbe. Z Marto Peirano smo se pogovarjali, kako kritično ovrednotiti nove tehnologije in jih uporabiti za oblikovanje pravičnejšega sveta.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki:
Temna stran epidemije je tudi porast družinskega nasilja
Državni ukrepi blažijo povečevanje brezposelnosti na Primorskem, prihodnost negotova
V Kamniku raste Center novih živilskih tehnologij
Zavod Knof - uspešen primer socialnega podjetništva

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pred pol leta je Slovenija sprostila cene naftnih derivatov. Bojazni o občutnih podražitvah in velikem izpadu proračunski prihodkov se po ocenah poznavalcev niso udejanjile, liberalizacija za zdaj ni povzročila večjih pretresov pri cenah. Se pa zaradi vse strožjih predpisov Evropske unije glede dovoljenih strupenih izpustov v ozračje pospešeno razvija trg električnih vozil. Kje je tu Slovenija? So električni avtomobili cenovno dovolj dostopni, imamo dovolj javnih polnilnic, je električno omrežje dovolj stabilno za povečan obseg uporabnikov? Kdaj, če sploh, bo po slovenskih cestah peljalo več električnih kot bencinskih in dizelskih vozil? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gosti.
Gostje:
- dr.Tadej Smogavec, vodja trajnostne mobilnosti pri Petrolu,
- Bostjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije,
- Dušan Lukič, Porsche Slovenija,
- Andrej Brglez, strokovnjak za trajnostno mobilnost,
- Tomaz Katrašnik, profesor na ljubljanski Strojni fakulteti (tbc).

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Živali telefonirajo avtorju in mu razglašajo svoje težave …
Pripoveduje: Brane Miklavc.
Napisal: Tone Pavček.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

V oddaji se bomo z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati.

V oddaji sami tokrat govorimo o umetnosti. Obiskali smo znanstveno konferenco Kozmični anarhizem, ki nadaljuje praznovanje lanske stote obletnice prvega avantgardnega dogodka na Slovenskem, tako imenovane novomeške pomladi. Predstavili vam bomo tudi pomemben zbornik zbranih razprav, ki so potekale v sklopu cikla pogovorov Južnoslovanski večer. Za začetek pa bo na vrsti zgodba o izzivih, s katerimi se danes spoprijemajo srbski raziskovalni mediji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ala Gorbunóva (1985) je končala filozofsko fakulteto v Sankt Peterburgu. Je avtorica štirih pesniških zbirk Prva ljubezen, mati Ada (2008), Vino iz vodnjaka (2010), Alpsko okence (2012), Medtem ko dogoreva abeceda (2016) in prozne zbirke Stvari in ušesa (2017). Je dobitnica več literarnih nagrad, njena poezija pa je prevedena v večino evropskih jezikov. Stanuje v Moskvi in Sankt Peterburgu. Pesmi za Nokturno je izbral in prevedel Borut Kraševec.

Sto šest let mineva od rojstva ene najboljših džezovskih vokalistk vseh časov Billie Holiday. Čeprav je Billie umrla mlada, se je s svojimi doživetimi in čustvenimi interpretacijami za vedno zapisala v zgodovino popularne glasbe. Skladbe, ki jih je prepevala, so največkrat odsevale njeno burno, samouničevalno zasebno življenje, ki je večkrat zasenčilo njen talent. Čeprav ni bila šolana pevka, je znala s čustvi in glasom začarati občinstvo. V oddaji Za prijeten konec dneva boste slišali nekaj njenih nepozabnih interpretacij. Oddajo pripravlja in vodi Anja Rupel.