Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled izbranih glasbenih oddaj na programu Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poezijo Nade Kavčič v knjigi Uho in senca zaznamuje minimalistična poetika, nekaj vodilnih podob, med njimi seveda obe naslovni, pretanjeno prisluškovnje življenju, govorici, svetu in reflektiranje svojega položaja v njem.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dragi poslušalci, tokrat vas vabimo k spremljanju Maše v c-molu, Köchel 139 Wolfganga Amadeusa Mozarta: dela 12-letnega skladatelja.
Ne, ni pomota: Mozart se je rodil leta 1756, tako imenovana Weisenhausmesse/Sirotišnična maša pa je prvič zvenela 7. decembra leta 1768.

Danes jo bomo slišali v izvedbi Salzburškega Bachovega zbora, Orkestra Mozarteum in dirigenta Ivorja Boltona. Solisti pa bodo sopranistka Rosa Feola, altistka Katharina Magiera, tenorist Sebastian Kohlhepp in basist Peter Kellner.
Posnetek je z lanskega Salzburškega festivala.

Pesnica, bibliotekarka in prevajalka Erika Vouk, ki ji namenjamo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom, je konec februarja dopolnila okrogel jubilej.
Rojena leta 1941 je od prvenca Bela Evridika, ki je izšel leta 1984, doslej izdala vrsto pesniških zbirk, med njimi so: Anima, Belo drevo, Opis slike, Album, Valovanje, Z zamahom neka roka slika, Rubin in Lasa pur dir. Za pesniško zbirko Opis slike je prejela Jenkovo nagrado, za Valovanje Veronikino. O spominih na mladost, pisanju in prevajanju se je z Eriko Vouk leta 2015, ko je prejela najvišjo nagrado mesta Maribor za dosežke na področju kulture - Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, pogovarjala Simona Kopinšek.

Današnjo in še dve oddaji Oddaljeni zvočni svetovi bomo posvetili petim ljudstvom iz severovzhodnega dela Nigerije. V prvi oddaji bomo slišali predvsem glasbo ljudstev Bura in Ganda, ki poleg petja gojijo tudi zelo zanimivo instrumentalno izročilo. Slišali bomo ksilofone ljudstva Bura, njihove hvalnice in plesno glasbo in instrumentalne primere glasbe ljudstva Ganda … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji še o nagradi Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo, ki jo je prejela Maja Šorli. Tehniški muzej Slovenije v Bistri je praznoval sedemdeset let. Na spletu si je mogoče ogledati razstavo italijanskih zgodovinarjev »Z ognjem in mečem« ob 80. obletnici zasedbe Jugoslavije; v kulturno-umetniškem društvu Moment v Mariboru načrtujejo skorajšnje predstave na prostem. Kako se godi kulturi med epidemijo v Srbiji?

Glasbena medigra.

Pred nedavnim je pri Mladinski knjigi izšel album - knjiga z naslovom Franc Saleški Finžgar, vera v resnico, lepoto in pravico ob sto petdeseti obletnici pisateljevega rojstva. V njej je zbrano obsežno slikovno gradivo, številne fotografije od časa Finžgarjevega otroštva v Doslovčah na Gorenjskem do smrti na Mirju v Ljubljani, reprodukcije naslovnic knjig, pisem, dokumentov, priznanj. O spominih na svojega starega strica Jurja, kot ga je klical, piše Janez Bogataj. Besedilo o življenju in pisateljski poti akademika Finžgarja je napisal Mihael Glavan, v zadnjem delu pa dodal odlomke iz Finžgarjevih najboljših del po svojem izboru. Z Mihaelom Glavanom se pogovarja Tadeja Krečič.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Vabljeni k poslušanju prve oddaje iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere. Ugledni italijanski muzikolog in skladatelj je nov cikel glasbenozgodovinskih oddaj ustvaril ekskluzivno za 3. program Radia Slovenija, program Ars. V radijski medij je prelil bogate spomine s svojih potovanj po deželah ob Loari, deželah čudovitih gradov in marsikaterih, raznovrstnih umetniških del, ki so jih navdihnili spomini na verske boje, dvorske intrige, skrivnosti, junaška dejanja in zločine, pa tudi razkošna gledališka praznovanja, vzvišene strasti in nežne pastirske ljubezni, fantastične vizije in pravljične pripovedi.
Začenjamo ob izviru Loare, v vasi Sainte-Eulalie, ki leži v Centralnem masivu v pokrajini Ardeche. Od tod se bomo vzdolž reke najprej odpravili v staro srednjeveško mestece Le Puy-en-Velay, kjer se začne znamenita romarska pot v Santiago de Compostela. Nato bomo na kratko pozdravili St-Étienne, nekoliko dlje časa se bomo zadržali v Montbrisonu, rojstnem mestu Pierra Bouleza, obiskali bomo tudi sijajno romansko baziliko Sacré-Coeur v kraju Paray-le-Monial, oddajo pa bomo sklenili v Moulinsu, zibelki Burbonov, najstarejše evropske plemiške družine in rojstnem mestu Théodora de Banvilla.

Sedmega aprila je minilo devetdeset let, odkar se je v Filadelfiji rodil ameriški pisatelj Donald Berthelme. Prvo kratko zgodbo je objavil leta 1963 v prestižni reviji New Yorker, kar v Združenih državah pomeni umetniški literarni uspeh. Izdal je številne knjige kratkih zgodb, dva romana in knjigo za otroke. Za svoje delo je dobil več nagrad, na primer nagrado ameriških založnikov, štipendijo Guggenheimove fondacije in nagrado za ameriško knjigo leta.
Kratko prozo Donalda Barthelmeja zaznamuje igriva, postmodernistična pisava, uporablja pridobitve množične kulture, ki jih reflektira na ravni jezikovnih puhlic, stalnih rekel, žargona in poenostavitev. Ob pomoči nenadzorovanega dialoga in nenavadnega menjavanja pripovednih perspektiv izrisuje osamljenost sodobnega človeka. Vse to je opaziti tudi v zgodbi Zabava. Prevedel jo je Igor Bratož.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Nova poezija Toneta Škrjanca je prepoznavno njegova – v tonu, obliki spraševanj in konstatiranja, v stiliziranem pogovornem jeziku. A vendar sveža, saj avtor znana spraševanja prestavi v nekoliko drugačne nianse, odkrivanje sveta, ki se razteza od pritlikavega brina do raztrganega kosa neba, pa najdeva nove drobne detajle in povezave, navezave. Vsekakor poezija, ki je ne smete zamuditi. V interpretaciji Blaža Šefa.

Opera Lastovka verjetno res ni genialno delo, je pa opera, ki jo je prijetno poslušati. Je malo drugačna od Puccinijevih najbolj znanih del, a ima vendarle vse prvine, zaradi katerih so Puccinijeve opere tako priljubljene.

V operi nastopajo številni liki, v glavnih vlogah pa pojejo: Angela Gheorghiu kot Magda, Roberto Alagna kot Ruggero, Lisette Oropesa kot Lisette, Marius Brenciu kot Prunier in Samuel Ramey kot Rambaldo Fernandez. Na posnetku, nastalem 10. januarja 2009, je zbor in orkester Metropolitanske opere vodil Marco Armiliato.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Marko Sosič je avtor kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, s katerimi se je prebil med sedem finalistov za nagrado kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2011. To leto je knjiga tudi izšla pri mariborski založbi Litera. Knjiga Iz zemlje in sanj zajema enajst zgodb, ki se vijejo med tesnobnim in odrešujočim, med temnim in svetlim, kajti vsaka izmed njih se kaže na dveh ravneh: pripoved je realistična, vanjo pa vdirajo spomini iz preteklosti, travme, sanje, prividi. Kot nevidna telesa se plazijo v na videz mirno, celo harmonično sedanjost, v košček življenja posameznega junaka. A ta večkrat nasilni vdor ni le vdor tujega, zunanjega; najpogosteje Sosič tujke uporablja za utelešenje notranjih konfliktov, ki se včasih naposled pomirijo, včasih pa ne. Zgodbe se posvečajo vprašanjem meje, vojn, migracije, begunstva, ljubezni, samote in občutka krivde, ujetosti in nemoči, pa tudi pomoči, hvaležnosti, spokojnosti in ne nazadnje sreče. Zgodbe iz knjige Iz zemlje in sanj so v radijski izvedbi zaživele v interpretaciji Primoža Forteja, Aleša Valiča, Barbare Cerar in Danijela Malalana. Za slovenski program Radia Trst A jih je režirala Suzi Bandi.