Naš gost bo tokrat mladi primorski skladatelj in priljubljeni glasbeni pedagog Matej Bonin, nekdaj dijak Umetniške gimnazije v Kopru, še pred kratkim izjemno uspešen, večkrat mednarodno nagrajen študent Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je ob koncu leta opozoril nase kot dobitnik pomembnega priznanja Univerze v Ljubljani, zdaj že kot docent, za izjemne dosežke na pedagoškem, raziskovalnem in umetniškem področju. Prislužil si ga je tudi kot koordinator pomembnega čezmejnega projekta treh glasbenih akademij (ljubljanske, dunajske in tržaškega konservatorija), "Swing", s katerim razvijajo programe za kakovosten pouk glasbe na daljavo, ki je v tem koronskem času še kako aktualen. Je pa ta čas epidemije nekoliko ustavil enega njegovih zadnjih skladateljskih projektov, "Gimnastika ne/smisla 2", ki je pred dobrim mesecem doživel zelo uspešen krst na spletu, a žal še ni doživel izvedbe pred občinstvom, ki je bila načrtovana, ne, ni šala, prav 1. aprila. Mateja Bonina bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet, ki bo v koprskem studiu z vami do jutranjih ur.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Včasih, ko se znajdemo v težavah in ne vemo, kako in kaj dalje storiti, nam morda kdo svetuje: »Ne misli na te težave, ne ustavljaj se pri njih. Enostavno pojdi čeznje.« Morda se nam zdi tak nasvet neprimeren zaradi bremen, ki pritiskajo na nas v težavah, saj enostavno ne zmoremo odlepiti svojih misli in občutij od njih. To je zlasti pereče tedaj, ko nas doletijo resne zdravstvene težave ali se resno krhajo odnosi z najbližjimi. A vendarle tak nasvet ni čisto brez soli in zrna modrosti. Sol in modrost sta v tem, da nas opozarja, da je velik, morda celo večji del bremena, ki na nas pritiska, pravzaprav kar v nas samih, v naši domnevni nemoči, da bi odlepili svoje misli in občutja od težav. Preprosto smo obsedeni s svojimi predstavami o tem, kako velike so naše težave in kako šibki smo mi sami. Zdi se nam, da če ne bomo ves čas razmišljali o svojih težavah, potem jih ne bomo več jemali dovolj zares in jim ne bomo kos. Pa vendar: takšno mišljenje je pogosto bolj odraz naše obsedenosti s svojimi težavami kot pa naše resnične pripravljenosti, da se spoprimemo z njimi. Tako ne vidimo, da so morda težave, ki so nas doletele, daleč manjše, kot mislimo in občutimo, da so. Prej navedeni nasvet meri prav na to, da naj se dvignemo čez svojo obsedenost z težavami in sveže in neobremenjeno pogledamo nanje in na nas same. Poskušajmo torej ugotoviti, da smo še kaj drugega, pravzaprav veliko več kot človek v teh in teh težavah. Toda kako naj to ugotovimo? Namesto dolge razprave vam to jutro lahko dam le kratek nasvet: Pomislite na to, kako bi bilo, če vas težave ne bi bremenile in vas silile, da se nenehno ustavljate pri njih, temveč bi vas pripravile k temu, da stečete mimo njih, morda jim še celo pomahate v slovo. Poskušajte jih razumeti kot start, začetek nečesa novega, še neznanega, kot odkrivanje še neznanih plati vas samih. Res je sicer, da takšno miselno »poigravanje« s težavami teh najbrž ne bo odpravilo, a morda bo pomagalo raztopiti našo obsedenost z njimi in nas tako pripravilo k temu, da se jih bomo potem lotevali s svežimi močmi.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Umiranje, smrt, starost, spolnost in denar. To so največkrat teme, o katerih ne želimo razpravljati neposredno, zato je tudi evfemizmov, ki jih tako ali drugače označujejo, največ. Kot pravi doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, jih velikokrat uporabljamo, vendar se lahko tudi zgodi, da je naše sporočilo izgubljeno s prevodom. S takšnim leporečenjem lahko včasih naredimo tudi več škode kot koristi.

April velja za najbolj muhast mesec v letu. Aprilsko vreme, aprilska volja, aprilsko razpoloženje … Tudi v naši jutranji zgodbi nas čaka prava podoba aprilskega neba, ampak mi bomo odpihnili dež, zapeli kakšno pesem in preverili, kako v teh dneh, poleg šolanja na daljavo, vadite tudi igranje na instrumente, narišete kakšno pomladno obarvano risbo in pomagate pri delu na vrtu …

Kaj je sonata in kaj simfonija? Dve različni glasbeni obliki, ki imata več stavkov. Eno izvajajo solisti instrumentalisti, drugo pa največji glasbeni sestav. Katera je napisana za simfonike, boste izvedeli v Violinčku.

Z nami bodo pevke in dirigent Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili bodo svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali vam bodo, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka in kako zbor opravlja izobraževalno vlogo. Ker so, ko je bilo to še mogoče, imeli tudi veliko koncertov, boste slišali tudi zanimive stvari, ki se lahko zgodijo na odru, in kakšni so občutki, ko na tekmovanju osvojijo prestižno nagrado.

Pomladna izdaja Sarajevskega filmskega festivala je dostopna tudi slovenskim gledalcem, ki si v teh dneh prek spletne platforme Art kino mreže lahko ogledajo še dokumentarec o podnebni aktivistki Greti Thunberg. Na voljo nam je tudi ogled igranega filma Dragi tovariši veterana ruskega filma Andreja Končalovskega. Triinosemdesetletnik je posnel film o brutalno utišani delavski stavki leta 1962, ki ji je sledil desetletja prikrit masaker sovjetskih represivnih organov nad uporniki. Ocenjujemo tudi film iranskega režiserja Mohammada Rasoulofa, prav tako strastnega upornika, ki v filmu Zlo ne obstaja pod vprašaj postavlja iransko družbeno ureditev, natančneje izvrševanje smrtne kazni in možnost ugovora vesti. Spletni ogled filmov Dragi tovariši in Zlo ne obstaja je omogočil Cankarjev dom v Ljubljani.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je pred dnevi kitarist Aleksander Kuzmić predstavil album Flama Negra.

Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija ocenjujeta, da ima cepivo britansko švedske družbe AstraZeneca več koristi kot tveganj. Več držav je medtem starostno omejilo uporabo cepiva, saj je po cepljenju več ljudi, predvsem žensk, umrlo ali imelo resne zdravstvene težave zaradi krvnih strdkov. Amnesty International ugotavlja, da so svetovni voditelji izkoristili epidemijo za povečanje napadov na človekove pravice. Evropska unija si prizadeva izboljšati močno načete odnose s Turčijo. Vnovič je vzniknilo upanje za obuditev sporazuma o jedrskem programu Irana, od katerega so pred tremi leti enostransko odstopile Združene države Amerike. V Labiritnih sveta v petek ob 14.30 in v soboto 13.45 na prvem programu.

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tjaša M. Kos je človek, ki posluša zgodbe. In včasih katero odnese tudi s seboj, čeprav tega noče. Poklicno je psihoterapevtka in svetovalka, ki se je doma in v tujini podiplomsko izobraževala iz različnih psihoterapevtskih pristopov. Zasebno pa je žena in mama, ki ima rada šport, umetnost in zgodovino, ne nujno v tem vrstnem redu. Je sogovornica, ki je bolj navajena poslušati kot pa govoriti, čeprav je to, kakor boste lahko slišali, odvisno od marsičesa. Na njenem kavču je tokrat sedel Jure K. Čokl. In predvsem poslušal. Vabimo vas, da se mu pridružite v oddaji Razkošje v glavi.

Mlada koroška glasbenica Ditka je v slovenskem prostoru znana predvsem po uglasbitvah poezije Ferija Lainščka, obenem pa kot kantavtorica ustvarja pesmi v angleškem jeziku. Obe plati svojega dela je ob desetletnici svoje poklicne poti združila na vinilni plošči, posneti živo v studiu Radia Maribor. Glasbeno ustvarjanje je pri Ditki neločljivo povezano z ljudmi, ki so ji blizu in s katerimi jo družijo podobne vrednote – vse to pa se zrcali v njenih pesmih.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzem. Pojasnita še, kaj pomeni v islamu Zemzem.

Polžica Marica je lepotica, kakršne ni daleč naokoli …
Pripoveduje: Jerica Mrzel.
Napisala: Zlata Vidaček.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1985.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastala v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih.

Prevajalka: Silvana Orel Kos
Dramaturginja: Vilma Štritof
Režiserka: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Vojak: Aljaž Jovanović
Charles: Saša Tabaković

Traja 6' 39''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.

Nova poezija Toneta Škrjanca je prepoznavno njegova – v tonu, obliki spraševanj in dognanj, v stiliziranem pogovornem jeziku. A vendar sveža, saj avtor znana spraševanja prestavi v nekoliko drugačne nianse, odkrivanje sveta, ki se razteza od pritlikavega brina do raztrganega kosa neba, pa najdeva nove drobne detajle in povezave, navezave. Vsekakor poezija, ki je ne smete zamuditi. V interpretaciji Blaža Šefa.

Gentleman’s Dub Club: Down To Earth. Album je razpet med spoprijemanjem z ustavljenim življenjem med pandemijo, ki po dolgih letih turnej niti ni nedobrodošlo, in prepričanjem o svetlejši prihodnosti.