Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih oddaj na programu Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kaj se dogaja prvoosebni pripovedovalki, ko dežuje, ona pa je v hiši nad reko, sama? Pesem Dežuje Maruše Krese interpretira dramska igralka Pia Zemljič.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Začenjamo novi cikel oddaj Skladatelj tedna. Tokratni je posvečen ameriškemu skladatelju Charlesu Ivesu. Čeprav v svojem času velikokrat ni bil razumljen in je veliko njegovih del ostalo neizvedenih še po njegovi smrti, danes velja za enega prvih in najpomembnejših ameriških umetnikov z mednarodnim slovesom in ugledom.

V oddaji med drugim o tem, da je nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo prejela Maja Šorli. Tehniški muzej Slovenije v Bistri je praznoval sedemdeset let. Na spletu si je mogoče ogledati razstavo italijanskih zgodovinarjev »Z ognjem in mečem« ob 80. obletnici zasedbe Jugoslavije; v kulturno-umetniškem društvu Moment v Mariboru načrtujejo skorajšnje predstave na prostem. Kako se godi kulturi med epidemijo v Srbiji?

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB je že marca lani poskusno začel meriti navzočnost novega virusa v odpadnih vodah. V okviru mednarodne medlaboratorijske primerjave 21 državnih meroslovnih inštitutov in laboratorijev iz 16 držav so dokazali, da je natančno merjenje količine virusne RNA SARS-CoV-2 mogoče doseči z uporabo digitalne PCR s povratno transkripcijo (RT-dPCR). Od lani pri nas to počnejo na osmih čistilnih napravah (Ljubljana, Domžale-Kamnik, Kranj, Koper, Rogaška Slatina, Velenje-Šoštanj, Celje in Maribor). Temu pravijo, kot v pogovoru pojasni dr. Denis Kutnjak (NIB), epidemiologija odpadnih voda. Za bolj nemoten potek tovrstne v spopadu z epidemijo novega virusa pomembno metodo bo mogoče pomagalo marca sprejeto priporočilo Komisije EU o monitoringu covida-19 in njegovih različic v odpadnih vodah EU. Vsaj pri nas je NIB doslej to delo v epidemiološkem nadzoru opravljal v okviru že obstoječega raziskovalnega programa in razen posebnih sredstev ARRS od države za to ni prejel še nobenih finančnih nadomestil.

V oddaji Ženske v svetu glasbe vas vabimo k poslušanju muziciranja tolkalke Petre Vidmar, izjemne glasbenice, ki je solistka Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala tolkala pri profesorju Borisu Šurbku in kot študentka prejela tri Prešernove nagrade. Junija 2012 je diplomirala s posebno pohvalo za odličnost in z diplomskim koncertom napolnila veliko dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. Že kot študentka je igrala v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je od septembra 2015 redna članica in solistka orkestra. Po zelo uspešno končanem študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo je najprej postala asistentka na oddelku za tolkala, danes pa je tam profesorica docentka za tolkala. Petra Vidmar je tudi navdušena izvajalka sodobne glasbe; že med študijem in pozneje je prvič izvedla vrsto skladb slovenskih skladateljev različnih generacij. V oddaji bo nastopila kot solistka z orkestrom, najprej v Koncertu za marimbo in orkester skladatelja Iva Petrića, nato pa jo bomo poslušali v izvajanju Koncerta za ksilofon in godala hrvaškega skladatelja in dirigenta Borisa Papandópula. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte pogovor s tolkalko o solističnem igranju z orkestrom.

Tokrat govorimo o prenovi Žičke kartuzije in ohranjanju kulturne dediščine. Gre za prenovo preostankov ostankov najstarejše kartuzije od štirih pri nas, na Štajerskem v občini Slovenske Konjice, hkrati pa historično prve zunaj romanskega sveta – pred desetletjem so v teh krajih zaznamovali 850 let prihoda katoliškega, kontemplativnega reda kartuzijancev v ta prostor. Od ukinitve samostanov pod cesarjem Jožefom II. na začetku leta 1782 je nekoč najpomembnejša kartuzija severno in vzhodno od Alp začela propadati kot samostanski kompleks. V pogovoru smo soočili različne modele ali bolje paradigme koncepta prenove prvovrstne kulturne dediščine, na katere je najbolj odmevno opozorila okrogla miza v organizaciji Umetnostno-zgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU sredi marca. In jubilejna, 70. številka revije Umetnostna kronika, ki jo je uredila dr. Mija Oter Gorenčič, umetnostna zgodovinarka in predstojnica inštituta. V pogovoru so sodelovali še konservator prenove s celjske območne enote ZVKDS Matija Plevnik, po izobrazbi umetnostni zgodovinar, doc. Rok Žnidaršič, arhitekt UL-FA, biro Medprostor, avtor lani sprejetega projekta prenove kartuzije, in izr. prof. dr. Igor Sapač, umetnostni zgodovinar in arhitekt z Univerze v Mariboru, kastelolog, sicer pa poznavalec preteklosti konservatorstva. Vsi štirje so tudi avtorji prispevkov v tematski številki Umetnostna kronika 70.

Po nekaj tednih nadaljujemo predvajanje posnetkov, nastalih na koncertih lanske sezone cikla SiBrass. Nazadnje, sredi marca, smo začeli predvajanje izbranih posnetkov s 3. koncerta, ki je v središče postavil rog. Devetindvajsetega novembra lani so v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopili hornist Sebastijan Buda in pianist Urban Stanič v prvem delu koncerta ter člani kvarteta rogov FourCor v drugem delu.
V zadnji iz niza oddaj, ki jih namenjamo ciklu SiBrass, ste lahko slišali nekaj del za rog in klavir, ki sta jih izvedla Sebastijan Buda in Urban Stanič. Danes bosta najprej na vrsti deli za rog oziroma klavir solo Sergeja Prokofjeva in Olivierja Messiaena, v drugem delu oddaje pa bosta sledila še delu za kvartet rogov Kerryja Turnerja in Roka Goloba, ki ju bo predstavil kvartet FourCor.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oseminpetdeseto literarno nagrado Vstajenje za leto 2020 bo drevi prejel Marino Qualizza za knjigo Benečija naš dom in za življenjsko delo. Kot piše v utemeljitvi, je Qualizza moralna avtoriteta Beneških Slovencev, ki opogumlja svoje rojake in povzdigne glas, ko je treba braniti njihove pravice.
V oddaji tudi o Kosovelovem domu Sežana – Kulturnem centra Krasa, ki so ga začeli graditi na današnji dan pred tremi desetletji.

Ta teden poslušamo enega od spletnih koncertov cikla Mladi virtuozi, ki ga organizira Festival Ljubljana. Gre za enega redkih ciklov, ki delujejo tudi med epidemijo in mladim glasbenikom ponujajo dragocene možnosti, da se kalijo v svojem odrskem nastopanju. Devetega marca je imelo to priložnost kar precej glasbenikov, saj so na koncertu nastopile tri komorne zasedbe: trobilna kvinteta Neobrass in Schaka ter Ansambel saksofonov Akademije za glasbo, vendar pa bomo danes v oddaji poslušali le nastopa trobilnih kvintetov, saksofoni pa bodo zaigrali kdaj drugič.

Scheidt: Cancoza bergamasca
Sir Malcolm Arnold: Trobilni kvintet op. 73
Luther Handeroso: Dixie Bach
Trobilni kvintet Neobrass: trobentača Jernej Maček in Kristjan Zupan, hornist Marko Arh, pozavnist Žan Kopše in tubist Uroš Menegatti

Johann Sebastian Bach (Arthur Frackenpohl): Contrapunctus I, BWV 1080
Jacobus Gallus (Andrej Misson): Ecce quomodo moritur iustus
Viktor Ewald: Kvintet za trobila v b-molu, št. 1, op.5
Trobilni kvintet Schaka: trobentača Matej Kravcar in Dominik Rus, hornist Blaž Ogrič, pozavnist Tine Plahutnik in tubist Rok Grubelnik

Recenzije so napisali Cvetka Bevc, Andrej Arko, Miša Gams in Simon Popek.

Oddajo tokrat namenjamo trem orkestrskim delom Dušana Bavdka, Petra Šavlija Milka Lazarja, nastalim v tem tisočletju. V nadaljevanju oddaje boste lahko slišali z ritmično-melodičnimi elementi živahnih južnoameriških plesov prepojeno Latino suito za komorni orkester Petra Šavlija in Lazarjev Koncert za klavir in jazzovski orkester, najprej pa bodo na vrsti Časi dneva za simfonični orkester Dušana Bavdka.

Marián Milčák, slovaški pesnik, literarni znanstvenik in prevajalec, se je rodil leta 1960 na vzhodu Slovaške. Dela na univerzi v Košicah kot docent za področje literarne vede. Bil je lektor na tujih univerzah, tudi v Ljubljani. Izdal je dve strokovni monografiji in devet pesniških zbirk. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike. V slovenščini je leta 2003 izšel izbor njegove poezije z naslovom Opus her(m)eticum. Za tokratni Literarni nokturno je prevajalec Andrej Pleterski izbral nekaj pesmi iz Milčákove najnovejše zbirke Teserakt iz leta 2018; ta se poraja iz vprašanj o smislu, ne le človeškega obstoja, temveč vsega bivajočega.

V oddaji Esej na radiu boste slišali prispevek pisateljice Erike Bianchi Bili so najboljši časi, bili so najslabši časi. Prispevek je bil objavljen na spletni strani Literarno-umetniškega društva Literatura junija 2019. Besedilo je prevedla Karmen Jordan. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz skladbe Post art ali glej, piše ti Wolfgang za klavir in godala Alda Kumarja; igrala sta pianist Bojan Gorišek in Komorni orkester Slovenicum pod vodstvom Uroša Lajovca. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je posnel Vito Plavčak, brala sta Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.

Šestega aprila pred pol stoletja je umrl eden največjih predstavnikov nove glasbe Igor Stravinski, zato današnji večer posvečamo njegovi glasbi. Dirigent Michael Tilson Thomas in Simfonični orkester San Francisco sta marca pred tremi leti sodelovala z umetniškimi organizacijami regije Bay Area in na festivalu »Rebellious Beauty/Uporniška lepota« predstavila presenetljiv dogodek, ki je slavil, kako je napredni skladatelj Igor Stravinski spremenil naše zdajšnje doživljanje umetnosti: izvedla sta skladateljevo prelomno glasbo za balet Ognjeni ptič in njegovo lirično odo pomladi, melodramo Perzefona.

Pesnica Vesna Krmpotić se uvršča med najpomembnejše hrvaške lirične ustvarjalce. Njene stvaritve odlikuje pretanjen smisel za lirično izpoved in njeno miselno-spoznavno jedro, predvsem pa svojevrsten čut za neposrednost pesniške besede. Avtorica pa se je odprla tudi radijskemu mediju in tako bomo predvajali njeno radijsko igro z naslovom FANTOMATIKA. To delo je po zvrsti težko opredeliti, saj je razpeto med svojevrstno ponotranjeno poezijo na eni in skorajda znanstvenofantastično intonacijo na drugi strani. Vesna Krmpotić tokrat obravnava stari egipčanski mit o Ozirisu in njegovem vračanju v nove oblike, obravnava pa ga z mešanjem časov in prostorov in skuša v polifoni in polivalentni radijski formi izraziti svojo intimno vednost o pojavnih oblikah današnjega sveta.

Prevajalec: Drago Bajt
Dramaturg: Borut Trekman
Režiser: Hinko Košak
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Oziris, Jusuf: Rudi Kosmač
Laila: Mojca Ribič
Lillette: Štefka Drolc
Joseph, Kavalir: Boris Juh
Horus: Jurij Souček

Sodelovali so še: Mina Jeraj, Sonja Stopar, Tončka Zorko, Filipina Jerman, Jerca Mrzel, Breda Senčar, Marjan Hlastec, Niko Goršič, Dušan Škedl, Jože Mraz, Marko Okorn in Srečo Špik.

Traja 52' 05''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1979.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.