Gostja nocojšnje oddaje Nočni obisk bo igralka Nataša Burger. O njeni življenjski poti, razpeti med Ljubljano in Prago, in njenem pogledu na igro in igralski poklic se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Pred kratkim sem od daleč opazoval skupino mladih prostovoljcev, ki so poskušali otroke navdušiti za sodelovanje pri raznih igrah. Veliko truda so vložili, da so očitno vsega naveličane otroke pripravili k vsaj delnemu sodelovanju. Ko jim jih je uspelo vključiti, je igra lepo stekla. Ob občudovanju sem se spraševal, kaj neki žene te mlade prostovoljce, da se ukvarjajo s temi vsega sitimi otroki.
Ko vam želim dobro jutro, sprašujem sebe in vas, ali bi bili pripravljeni tudi mi potrpeti in se truditi, da koga, ki ga nič ne veseli, vsaj malo premaknemo. Vsaj meni pogosto prihaja na misel, da če se jim že nič ne da, naj pa zgnijejo v svoji lenobi in naveličanosti. Vem, da s tem ravno ne delujemo spodbudno na odraščajoče, a je to očitno še najpametnejši odgovor. S to mislijo moramo še bolj občudovati mlade, ki imajo sami gotovo kaj početi, a se kljub temu zastonj ukvarjajo z otroki.
V življenju smo srečali najrazličnejše ljudi. Z nekaterimi se hitro povežemo in je pravo veselje biti v njihovi družbi; od nekaterih bi najraje pobegnili; pri drugih pa niti ne veš, kako bi navezal stik. Pogosto to raznolikost razlagamo s prirojeno družabnostjo. Nočem trditi, da na tem nič ni. Marsikaj nam je prirojeno, še več pa pridobljeno. Sodobni vzgojitelji govorijo, da je vsakdo odraz odnosov, s katerimi je odraščal. No, za to niti ne potrebujemo kakšnih velikih raziskav, saj vidimo, da ljudje iz kultur, kjer je v zraku glasno in obilno govorjenje, to vestno počnejo tudi drugje; in spet tisti iz bolj zadržanih in umirjenih kultur ostajajo tihi in odmaknjeni. A čeprav smo odrasli v okolju, kjer se ni veliko dalo na družabnost, še ne pomeni, da smo na to obsojeni za vse življenje.
Verjetno ne bomo vsi postali taki, kot so ti mladi prostovoljci, ki sem jih prej omenil. Raziskave pa kažejo, da imajo ljudje, ki znajo in zmorejo navezovati stike z drugimi, ki vložijo veliko v skrb za druge, bolj zadovoljno življenje. Čeprav ti mladi prostovoljci želijo nesebično dobro otrokom, s katerimi delajo, končno sami prejemajo največ. Čutijo se povezani z drugimi, razvijajo zmožnost hitrega navezovanja stikov in se trudijo prenašati tudi neprijetne odnose. Vse to jim bo dalo moč za odpornost v trenutkih in z ljudmi, ki bodo zanje usodni. Če bom dan začel že s tem, da si vzamem kakšno minuto za soseda, ki ga drugače le bežno pozdravim, bom tudi sam vse bolj družaben. Če pa komu priskočim na pomoč, bo zame in za druge dan veliko lepši.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Za april nenavadno vreme je veliko preglavic povzročilo tudi vrtičkarjem. Kako hitro spreminjajoče se vreme vpliva na vrtnine, kako jim pomagati in kaj že lahko sadimo ali sejemo v vrtu? Na ta in druga vaša vprašanja bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Plantellin strokovnjak, agronom Vanes Husić. Vprašanja zapišite v obrazec na spletni strani radioprvi.si, pošljite po elektronski pošti na naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleda glasbene vsebine na Prvem.

Kako pomemben je odnos do sebe, nam bo povedala naša tokratna sogovornica. In da je pomembno tudi to, da se poslušamo in si sledimo. Alenka Peterlin je ena tistih, ki je svoje življenje temeljito prevetrila in zdaj s svojo izkušnjo pomaga tudi drugim ženskam. Spopadanje z lastno bolečino je težko, a velikokrat nujno. Del svojega življenja in razmišljanja deli z nami v tokratni oddaji. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.

Otroci in učenci so se danes znova vrnili v vrtce in šole. V vzgojno-izobraževalnih zavodih ob tem upajo, da jih zaradi koronavirusa ne bodo več zapirali. Po 11-dnevnem delnem zaprtju države je glede epidemičnih razmer vodja svetovalne skupine za covid Mateja Logar sicer izrazila zmerni optimizem.

Ostale teme:
- V Mariboru cepljenje z Astrazenecinim cepivom odklonila skoraj polovica povabljenih.
- Na Češkem po pol leta konec izrednih razmer, številni ukrepi ostajajo.
- Kmetijski minister Podgoršek: Pozeba povzročila za od 40 do 50 milijonov evrov škode.
- Deževno bo, jutri se bo ohladilo in začelo snežiti, ponekod tudi do nižin.

Ugotovitev po pozebi: Ključna bodo vlaganja za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb
Številni delavci Adienta bi zaposlitev morda lahko našli v mežiškem TAB-u
V manjših krajih pogrešajo bančna okenca po ukinitvi poslovalnic; težave vsaj malo omili mobilna banka
E-gradovi Posavja za ohranjanje dediščine in butično turistično destinacijo

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Četrtega maja se bo s pisanjem šolskega eseja začela letošnja splošna matura, ki bo zaradi nenavadnega šolskega leta nekoliko prilagojena. Katere so prilagoditve in kako so z njimi zadovoljni dijaki, izveste v prvem Studiu ob 17.00, letos namenjenemu maturitetnemu eseju. V njem se poglabljamo tudi v prvo obvezno maturitetno čtivo. Voditeljica Špela Šebenik in sogovornice iz Gimnazije Ledina analizirajo glavne teme, like in motiva romana Figa Gorana Vojnovića.

Gostje: dijakinje Gimnazije Ledina Ajda Trček, Ema Jeras Zarabec, Nana Živič Pavček in Tamara Bizilj ter njihova profesorica slovenščine Nina Prešern.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Tokrat bomo svojim občutljivim delom, ki jih prežemajo strahovi, odpor in neprijetne misli, namenili sočutje in sprejemanje. Vaja, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, nam bo pomagala, da ozavestimo oziroma povečamo zavedanje dobrega v našem življenju. Vabljeni, da jo naredite z nami.

Živali se odločijo, da je bolje, da se sonce ne poroči …
Pripoveduje: Janez Albreht.
Makedonska pravljica.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.

Minuli četrtek smo Romi po svetu obeležili svetovni dan Romov. Letos mineva natanko petdeset let od prvega romskega kongresa v Londonu, na katerem so Rome priznali kot narod, izbrali zastavo in himno Djelem, Djelem. Pomemben jubilej so obeležile številne romske organizacije po svetu, pri nas je osrednjo prireditev, ki je letos zaradi trenutnih razmer potekala nekoliko drugače, organizirala Zveza Romov Slovenije. Romom je ob prazniku čestital tudi predsednik države, Borut Pahor. Pogovarjali smo se tudi z Mišom Kontrecem, ki je pred kratkim objavil krajši dokumentarni film o izobraženih Romih pri nas. Zbrali pa smo tudi nekaj izjav in mnenj, kaj Romom pomeni dan Romov. Na glasbenem področju nas čaka še ena poslastica, glasbeni urednik oddaje, Peter Barbarič, je za tokratno oddajo izbrskal kar nekaj različnih priredb romske himne.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tuvanski grleni country & blues živo (drugi del). Skupina Huun-Huur-Tu zažari na zadnjem koncertnem albumu v vseh svojih glasbenih odtenkih.

Marián Milčák, slovaški pesnik, literarni znanstvenik in prevajalec, se je rodil leta 1960 na vzhodu Slovaške. Dela na univerzi v Košicah kot docent za področje literarne vede. Bil je lektor na tujih univerzah, tudi v Ljubljani. Izdal je dve strokovni monografiji in devet pesniških zbirk. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike. V slovenščini je leta 2003 izšel izbor njegove poezije z naslovom Opus her(m)eticum. Za tokratni Literarni nokturno je prevajalec Andrej Pleterski izbral nekaj pesmi iz Milčákove najnovejše zbirke Teserakt iz leta 2018; ta se poraja iz vprašanj o smislu, ne le človeškega obstoja, temveč vsega bivajočega.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.