Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vsak človek sedi na ramah prednikov, opominjajo modri ljudje, Kajetan Kovič pa je pred leti to spoznanje prelil v verze pesmi Delež. Interpretira jih dramska igralka Iva Babić.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ta teden predstavljamo ameriškega avtorja Charlesa Edwarda Ivesa, skladatelja, ki je ustvarjal na koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Njegov oče George je bil prvi Charlesov učitelj glasbe in nedvomno je odločilno vplival na njegov glasbeni jezik. Svojega sina je spodbujal k razvijanju inovativnih glasbenih idej in mu bil pri tem tudi za zgled, saj se je sam ukvarjal s politonalnostjo, poliritmiko, mikrotonalnostjo, akustiko in prostorsko razporeditvijo zvoka.

Oddajo tokrat namenjamo opernim solistom, ki so s svojimi nastopi zaznamovali delovanje Opere SNG Maribor, od poznih petdesetih do devetdesetih let 20. stoletja. Ob stoletnici te ustanove so nekateri najbolj reprezentativni posnetki njenih solistov, zbora in orkestra izšli na dvojnem albumu, ki ga je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija. Več o tem bosta v oddaji povedala dirigent in umetniški direktor mariborske Opere, Simon Krečič ter glasbeni producent na Radiu Slovenija, Boris Rener.

V današnji oddaji bomo predvajali glasbo dveh italijanskih skladateljev 18. stoletja. Felice Giardini, rojen 12. aprila 1716 v Torinu, je bil odličen violinski virtuoz in skladatelj oper ter komorne glasbe. Večino življenja je živel v Angliji, ki je bila do leta 1770 pod vplivom italijanske violinske šole, zato je tam delovalo veliko italijanskih umetnikov. Giardini je bil več let koncertni mojster in ravnatelj Italijanske opere v Londonu. 12. aprila leta 1722 je bil rojen Pietro Nardini, eden najljubših učencev Giuseppeja Tartinija. Deloval je v Nemčiji in Italiji, njegov slog igranja pa je med drugimi visoko cenil tudi Leopold Mozart...

Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi gorenjska železnica.

Letno izide vrsta izvirnih pesniških in pripovednih literarnih del, pa precej manj izvirnih dramskih besedil. Zakaj je pomembno brati dramska besedila in zakaj so knjižne objave dramskih besedil dragocene, sta dve izmed vprašanj, na kateri bosta v tokratni oddaji Oder (v pogovoru z Markom Goljo) odgovorili dramatičarka ter prevajalka Jera Ivanc in dramatičarka Simona Semenič. Nikar ne zamudite.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Samoizpovedovanje in prikrivanje – dva vidika komponiranja v sovjetski državi, ki sta povezana z imenoma Dmitrij Šostakovič in Alfred Schnittke. Slišali bomo intimno glasbo obeh skladateljev, vdelano v subtilne orkestrske barve. Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna bo vodil latvijski dirigent Andris Poga. Iz Latvije je tudi violinistka Baiba Skride, ki bo zaigrala Mendelssohnov violinski koncert.

Natalija Spark je odraščala z gluhimi starši. Kot otrok je bila njuna vez s slišečim svetom, zdaj pa je pogosto glas gluhe skupnosti pri uveljavljanju slovenskega znakovnega jezika. Njeno predano delo so prepoznali bralci revije Zarja in ji podelili naziv Slovenka leta 2020. Predstavila nam je izkušnje otrok, ki odraščajo z gluhimi starši, in obrnjeno - s kakšnimi izzivi se soočajo gluhi otroci ob svojih prvih stikih z družbo in kako jim omogočiti šolanje in s tem boljšo prihodnost. Vsem skupaj dostopnost tolmačev močno olajša življenje ali sploh omogoči sporazumevanje.

Tokrat vas vabimo v objem stare glasbene muze:
moteta Fuerchte dich nicht/Ne boj se Johanna Sebastiana Bacha
in oratorija Historia di Jephte Giacoma Carissimija.
Z nami bosta Komorni zbor iz Stuttgarta s Friederjem Berniusom
in odlično nizozemsko Bachovo združenje ter Jos van Veldhoven.

Nocoj bomo prisluhnili glasbeni pravljici Andrejčkova glasba je prazna v interpretaciji dramskega igralca Poldeta Bibiča. Avtor besedila je Žarko Petan, glasbo pa je zložil Borut Lesjak. Posnel jo je skladateljev trio. Posnetek je nastal marca 1969.

"Tukaj je knjiga, ki ne bo všeč nikomur, niti intelektualcem, ki se ne zanimajo za nogomet, niti ljubiteljem tega športa, ki se jim bo pisanje zdelo preveč intelektualno. Vendar sem jo moral napisati, nisem hotel prekiniti rdeče niti, ki me veže na ta svet." Tako pravi Jean-Philippe Toussaint o svoji knjigi Nogomet, prevod: Tadeja Šergan.
Jean-Philippe Toussaint je večkrat nagrajeni belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost, med njimi Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Leta 2006 je napisal lirični esej Zidanova melanholija o slovitem dogodku na finalu svetovnega prvenstva v nogometu v Berlinu.

S praizvedbo rock opere Gubec – beg, ki se je zgodila 5. marca leta 1975, so njeni snovalci ponovno oživeli zgodbo o slovensko-hrvaškem kmečkem uporu. Glavni junak opere, Matija Gubec, je predstavnik upora kmetov proti neusmiljenem gospodarju Franju Tahiji. Predstava se začne s pripovedjo starca Jurka, prikaze uboštva kmetov pa prekinjajo prizori, v katerih starčeva hči Jana in Đuro sanjarita o načrtih za skorajšnjo poroko. Po posilstvu Jane in prisilnemu vpoklicu Đura v vojno proti Turkom, kmetje pod vodstvom Matije Gubca strnejo vrste proti tujemu brezsrčnemu gospodarju. Upor konča Gubec, ki sprejme lastno pogubo, da bi rešil narod.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Pisatelj Goran Vojnović je roman Figa raztegnil na več generacij, v njem pa raziskuje, kako prelomni dogodki v družini, predvsem pa molk o njih, vplivajo na mlajše rodove in jih zaznamujejo za desetletja in desetletja. Oddajo je pripravila Marjetka Krapež, profesorica slovenščine na gimnaziji Vič v Ljubljani.

Magnus Lindberg je verjetno najbolj prepoznaven še živeči finski skladatelj, zaslovel je predvsem s svojimi deli za veliki orkester. Za ploščo, ki je izšla januarja pri založbi Neos, pa je moči združil z mladim akordeonistom Jannejem Valkeajokijem. Skupaj sta ustvarila priredbi dveh njegovih del - Jubilej (Jubilee, šest klavirskih stavkov) in Dva kojota (Dos coyotes, skladba za klavir in violončelo). Na plošči pa najdemo izvedbe skladb, ki jih je Lindberg napisal prav za to stereotipno "skandinavsko" glasbilo.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.