Tjaša M. Kos je človek, ki posluša zgodbe. In včasih katero odnese tudi s seboj, čeprav tega noče. Poklicno je psihoterapevtka in svetovalka, ki se je doma in v tujini podiplomsko izobraževala iz različnih psihoterapevtskih pristopov. Zasebno pa je žena in mama, ki ima rada šport, umetnost in zgodovino, ne nujno v tem vrstnem redu. Je sogovornica, ki je bolj navajena poslušati, kot pa govoriti, čeprav je to, kot boste lahko slišali, odvisno od marsičesa. Na njenem kavču je tokrat sedel Jure K. Čokl. In predvsem poslušal. Vabimo vas, da se mu pridružite v oddaji Razkošje v glavi.

'Cirkus' je krovni pojem, ki zajema umetnost in veščine ravnotežnostne in višinske akrobatike, žongliranja, klovnovstva in vsega vmes. Je pa cirkus tudi izjemno pedagoško orodje, ki uči vztrajnosti, odgovornosti in sodelovanja. Tujina se tega že zelo zaveda, Slovenija še ne. Ambrož Kvartič je za Nedeljsko reportažo, katere ponovitev bomo poslušali, spoznaval, kako dobro bi bilo, da bi vsak obvladal vsaj eno cirkuško spretnost.

Mesec april, natančneje 11. april, je močno zaznamoval mesto Celje. Tako so na današnji dan leta 1941 v Celje vkorakale nemške okupacijske sile, sledil pa je teror nad slovenskimi prebivalci, ne samo tega mesta, ampak vse Štajerske in seveda Slovenije. V oddaji se ne bomo ukvarjali s tem temačnim obdobjem, ampak bomo segli dlje v preteklost, v srednji vek. Tako je 11. aprila 1415 cesar Sigismund Luksemburški podelil celjskim grofom pravico do krvnega sodstva. Na isti dan leta 1451 je grof Friderik II. Celjski tedanji trški naselbini podelil mestne pravice. Mestna občina Celje je leta 1991 ta dan določila za svoj praznik. O dveh pomembnih srednjeveških letnicah za mesto Celje govorimo v oddaji Sledi časa. Njen avtor je Milan Trobič.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Če bi hoteli sam začetek monoteistične zavesti določiti s konkretno zgodovinsko osebo, bi v ta namen vsekakor izbrali Abrahama. Kajti praoče vseh treh monoteističnih religij – judovstva, krščanstva in islama – velja za tistega, ki je v zgodovini človeštva kot prvi nedvoumno prepoznal in priznal enost in presežnost Božjega.
Ravno figura Abrahama je in ostaja za pripadnika monoteistične religije vselej zanimiva in hkrati izzivalna. Ne le gotovo spoznanje Božje enosti, temveč tudi brezpogojna predanost Božji volji odlikuje Abrahamovo religiozno »popolnost« – popolnost, ki pa je z današnjega čisto etično-moralnega vidika pogosto vprašljiva. A kot vemo na podlagi religijskega izročila, je Bog žrtvovanje preprečil, Abraham pa ohranil svojo zvestobo. To dejanje je zato potrebno razumeti predvsem v religioznem smislu.
Abraham tako ne zavzema centralne vloge zgolj v judovstvu in krščanstvu, temveč tudi v islamu, ki v svojem samorazumevanju predstavlja afirmacijo in hkrati reformulacijo abrahamske tradicije. Koran zato na več mestih poudarja moč Abrahamovega verovanja in neomajnost njegove poslušnosti absolutnemu Stvarniku. V 67. verzu 3. sure je Abraham označen celo kot »musliman«, pri čemer moramo besedo »musliman« tu razumeti izključno v njenem izvornem in ne konfesionalnem pomenu, tj. kot »tisti, ki je Bogu predan«. V Koranu torej beremo: »Abraham ni bil ne jud ne kristjan, ampak je bil pravoverni musliman in ni bil od malikovalcev« (3:67). Ali pa: »Abrahamovo vero zavrača le tisti, ki sam sebe zaničuje! Posebej smo ga že izbrali na tem svetu in tudi v onostranstvu bo med krepostnimi« (2:130).
Abraham velja zato v islamu poleg preroka Mohameda za vzor iskrenega vernika, tj. tistega, ki daje pozivu numinozne Resničnosti prednost pred svojim lastnim egom in v katerem se zrcalijo najlepše duhovno-religiozne vrline kot so potrpljenje, stanovitnost, požrtvovalnost, pobožnost, skromnost in vztrajnost. Abrahamovo veličino tako ne odlikujejo le njegove življenjske izkušnje in eksistencialne preizkušnje, temveč in predvsem njegove osebne lastnosti, odločitve in načini ravnanja. Še posebej velikodušnost in gostoljubje na eni, ter globoka predanost in neomahljivo zaupanje v Transcendenco na drugi strani, so tiste značilnosti, zaradi katerih islamska tradicija časti Abrahama. Abraham kot oseba je tako preko svoje usode in svoje volje postal osebnost, ja, celo religiozni arhetip par excellence.
Abrahamovi predanosti in veri ter hkrati Božji milosti in veličini je posvečen praznik »id-al-adtha« oz. »kurban bajram«. Ta tako imenovan »žrtveni praznik« velja poleg bajrama ob koncu postnega meseca ramadana za največji islamski praznik.

Če ste si med epidemijo doma ustvarili zeleno oazo miru in recimo balkon ali pa kakšen drug prostor spremenili v urbano džunglo, kjer se lahko sprostite, medtem ko zjutraj srebate kavo ali popoldne berete knjigo, potem ste na pravem naslovu! Torkov kviz namreč danes namenjamo vsem, ki ste med epidemijo na novo odkrili ljubezen do teh tihih zelenih prijateljic, pa seveda tudi tistim, ki nanje že od nekdaj prisegate. Sogovornici: Tjaša Jarc in Tilyen Mucik iz Džungla Plants.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V pekarno, ki je v Poljanski ulici v Ljubljani, se je podala Andreja Gradišar, da je v mikrofon ujela pogovor z Mattom Hamlinom. Američan, bivši marinec, je partnerko Slovenko spoznal med igranjem spletne igrice. Po nekaj časa je dozorela odločitev, da zaživita skupaj in da bo on tisti, ki se bo preselil. S seboj v Slovenijo je prinesel tudi knjižico z recepti svoje babice in iz te zdaj črpa navdih, sestavine in recepte pri delu v pekarni. To je njegov Drugi pogled.

Že pred tremi leti smo govorili o nizkih obrestnih merah za posojila, ki pa so se do danes še znižale. Kaj to relativno poceni zadolževanje pomeni za tiste, ki so dolgoročno posojilo najeli pred nekaj leti, kakšni so potrebni razmisleki pred najemom novega posojila, katere so tiste dobrine, za katere naj se raje ne zadolžujemo in kako in kdaj se lotimo varčevanja za nepremičnino? V torkovem Svetovalnem servisu na naša vprašanja odgovarja finančna svetovalka Ana Vezovišek.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja sveže glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah in pregleduje glasbene vsebine na Prvem.

Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom-19 zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid-19 bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud postcovidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida-19. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor).

Foto: geralt/ pixabay

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Po nekajletnem premoru se je na glasbeno prizorišče vrnil Leopold I., rapar, ki nam v radgonskem narečju podaja preprost pogled na zapletena družbena vprašanja. Z Leopoldom I. živo v studiu 13 nastopajo basist Vid Turica, kitarist Filip Vadnu, pianist Žan Hauptman in bobnar Žiga Smrdel.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je danes predstavil nekaj podrobnosti samotestiranja na covid -19 za učence in dijake. Začelo se bo v petek, testiranja pa bodo nato ponavljali vsak ponedeljek. Učenci zadnje triade se bodo začeli samotestirati po prvomajskih praznikih.

Ostale teme:
- S cepivom AstroZenece bomo v aprilu še vedno cepili le starejše od 60 let
- Danes se odpirajo tudi muzeji, galerije in druga razstavišča
- Temnopolti osumljenec v Minneapolisu ubit po nesreči
- Jutri bo spremenljivo oblačno z mrzlim jutrom

Drugi vsebinski poudarki:
Na Hrvaškem je mogoče kampirati, pri nas ne
Mladi iskalci zaposlitve lahko odgovore na vprašanja dobijo Karierni tržnici
Roke ljutomerskih upokojenk ostajajo spretne in ustvarjalne tudi v koronskih časih
V Postojni nastaja živi muzej brivstva in frizerstva

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Evropska unija si je v skupni kmetijski politiki zadala ambiciozen cilj spodbuditi pridelavo in potrošnjo ekoloških proizvodov, tako da bi se do leta 2030 ekološko kmetovanje izvajalo na četrtini kmetijskih zemljišč. V Sloveniji je v ekološki pridelavi okoli 10 % kmetijskih površin. A po podatkih iz lanskega leta so kmetje začeli izstopati iz ekološkega nadzora. So razlog nespodbudni pogoji za razvoj ekološke pridelave? Zakaj v Sloveniji ni preboja lokalnih ekoloških proizvodov v javne zavode in na trgovske police? Kakšne cilje za povečanje pridelave in potrošnje ekološke hrane si bo zastavila Slovenija?

O vsem tem voditeljica Jernejka Drolec in gosti:
- Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo;
- Marija Marinček, predstavnica ekoloških kmetov;
- Martina Bavec, profesorica z Mariborske fakultete za kmetijstvo,
- Anja Mager, predstavnica mladih kmetov.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pravljica o iskanju primerne žene za velikega malega polžka …
Pripovedujejo: Janez Hočevar Rifle, Ljerka Belak, Dare Valič, Polona Juh, Nina Valič, Saša Mihelčič.
Napisal: Hans Christian Andersen.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Prostor zapolni sozvočje. Ostane tišina kot del glasbe, kot kontemplacija: o preprosti, pa tako neposredni vsebini, o izrazu podajanja, o zvočni barvi. Nagovorila jih je bogata ostalina glasbenega izročila zbiratelja in vsestranskega umetnika češkega rodu Ludvika Kube (1863-1956). Oživljajo predvsem pesmi iz njegovih zbirk, kajti v današnjem repertoarju ljudskih pevcev jih ni več.

To so Rožančevi fantjiči, ljudski glasbeni trio s svojim lastnim izrazom, ki nas brez nostalgije in romantičnih utvar popelje v duh časa stoletje nazaj. Vsaka pesem je podana z razlogom, z njej pripadajočo zgodbo in s prostorom za razmislek. S preprosto, a pomenljivo glasbeno vsebino zapolnijo praznino časa in doživetje se vtisne. Rožančevi fantjiči so samostojni del Folklorne skupine Tine Rožanc, Železničarskega kulturno umetniškega društva. Podrobneje se bodo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.

Oddaja je bila posneta leta 2017.

Kovačičeva humorna groteska zajema motive, besedišče in slog arhaičnega ljudskega pripovedništva. Sestavljajo jo tri ljudske zgodbe iz mitskega časa in arhaičnega sveta; junaki so nenavadni ljudje, ki živijo med ozkosrčnimi in vraževernimi prebivalci vaškega okolja. V njihovem življenju poosebljata načeli dobrega in zla Angel in Satan, osebi, ki se igrata z ljudmi in poskušata pridobiti njihove duše. Posamezne zgodbe povezuje v celoto osrednja oseba – vaška lepotica, neodvisno dekle, ki ne pripada ne nebu ne podzemlju, marveč je edina med vaščani, ki ji človekova svoboda pomeni uživanje življenja. Izjemno delo s svojo univerzalno simboliko odpira poglede v prvinski svet in hkrati tudi v podzavest evropske krščanske civilizacije. Igro je zrežiral naš nekdanji sodelavec Jože Valentič. V njegov spomin aprila predvajamo cikel iger, ki jih je ustvaril za naš radio. Igra je še dodatno pomembna zato, ker je leta 1993 njen avtor Lojze Kovačič za besedilo prejel nagrado prix Morishige na mednarodnem festivalu v Tokiu.

Režiser Jože Valentič
Dramaturg Pavle Lužan
Tonski mojster Staš Janež
Glasbeni opremljevalec Peter Čare

Prvi vaščan Bogomir Veras
Drugi vaščan Marko Simčič
Tretji vaščan Iztok Jereb
Treza Damjana Černe
Luka Slavko Cerjak
Satan Dare Valič
Angel Iztok Valič
Johca Marijana Brecelj
Jera Vesna Jevnikar
Desni Janez Uroš Maček
Levi Janez Zoran More
Drejc Boris Kerč
Anka Nataša Barbara Gračner
Sodelovali so še Judita Hahn-Kreft, Lenča Ferenčak, Robert Waltl, Bojan Emeršič

Traja 43'04''
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

"Tukaj je knjiga, ki ne bo všeč nikomur, niti intelektualcem, ki se ne zanimajo za nogomet, niti ljubiteljem tega športa, ki se jim bo pisanje zdelo preveč intelektualno. Vendar sem jo moral napisati, nisem hotel prekiniti rdeče niti, ki me veže na ta svet." Tako Jean-Philippe Toussaint o svoji knjigi Nogomet, prevod: Tadeja Šergan.
Jean-Philippe Toussaint je večkrat nagrajeni belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost, med njimi Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Leta 2006 je napisal lirični esej Zidanova melanholija o slovitem dogodku na finalu svetovnega prvenstva v nogometu v Berlinu.