Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ta teden cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo Marjanu Kozina — zanimivi glasbeni osebnost iz novejše slovenske glasbene zgodovine. pa tudi nasploh. Iz njegove glasbe je moč zaznati vsestransko človeško širino. V posebno veselje sta mu bila tudi matematika in filozofija, pa igranje šaha, pisanje satir in humoresk. Z njimi je znal duhovito ošvrkniti človeško neumnosti in nečimrnost, ki ju je seveda neskončno. Bil je pronicljiv opazovalec in tenkočuten poslušalec. V dolenjski oštariji ali na piranski Punti je ure in ure poslušal kmečke oziroma ribiške zgodbe. In se iz njih učil.

Tokrat v oddaji predvajamo nekaj posnetkov Irene Grafenauer, ki velja za eno najboljših flavtistk ne samo v slovenskem, temveč tudi v mednarodnem merilu. Posnela je trideset plošč in je edina flavtistka na svetu, ki se lahko pohvali z ekskluzivno serijo desetih plošč za nizozemsko založbo Philips. Kot cenjena interpretka glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je sodelovala pri enem naj večjih glasbeno-založniških projektov - izdaji Mozartovih zbranih del na 180-ih ploščah…

Alberto Ginastera, eden najpomembnejših skladateljev Latinske Amerike 20. stoletja, je ustvaril zelo raznovrsten opus. Napisal je tri opere in več baletov, koncertov in drugih simfoničnih skladb, skladal pa je tudi filmsko glasbo, kantate, solistična dela za klavir, orgle in kitaro ter vokalne skladbe na besedila španskih in drugih pesnikov.

S prihodom železnice so se korenito spremenili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se z njenim prihodom začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Londonski filharmonični orkester bo predstavil glasbo Beethovna in skladatelja, ki so ga imenovali »Črni Mozart«, Josepha Bologne - Chevalierja de Saint-Georgesa, bil pa je tudi violinist in prvak v mečevanju. Solist bo pianist Nicolas Namoradze, ki obljublja, da bo svoj pesniški pridih vnesel v izvedbo Beethovnovega Klavirskega koncerta št. 4 in tudi v njegov nepozabni počasni stavek, primerljiv z Orfejevim potovanjem v podzemlje. Dirigiral bo Daniele Rustioni, ki bo vodil še Beethovnovo neupravičeno spregledano 4. Simfonijo, sopranistka Sophie Bevan pa bo opevala bolečino ljubezenske izdaje v Beethovnovi koncertni ariji Ah! Perfido, op. 65.

Legendarna profesorica dr. Breda Pogorelec je leta 1963 dokončala doktorat Veznik v slovenščini, ki bi lahko spremenil razvoj slovenskega jezikoslovja, vendar ga je spravila v predal, opombe pa so se izgubile, razlaga dr. Kozma Ahačič. Njeno pionirsko delo s področja raziskovanja sodobnega knjižnega jezika so nepričakovano našli in ga izdali. O pravi drami najdenja in razlogih, zakaj je to delo tako pomembno, se bomo pogovarjali z uredniki te pravkar izdane monografije dr. Alexandrom Rathom, dr. Kozmo Ahačičem in dr. Mojco Smolej.

V tokratni oddaji bomo poslušali dela Johannesa Brahmsa.

Pesnik in pisatelj Janko Ferk je sodnik deželnega sodišča v Celovcu, lektor inštituta za filozofijo celovške univerze in član literarnega sosveta v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kjer je bil član sosveta za literarne prevajalce in član komisije za varovanje avstrijskega zakona o radioteleviziji. Za svoja literarna in znanstvena dela je prejel več nagrad. Pred dvema letoma je objavil knjigo Konec tihožitij s podnaslovom Zbrane pesmi, balade in cikli 1975-2018. Delo uvaja citat E. M. Ciorana, ki dobro intonira njegovo vsebino: "Vsota nerešenih problemov meče na stvari trepetavo senco." V spremni besedi Marjan Pungartnik opozori, da so osnovne lastnosti Ferkove poezije "uravnovešenost, mir in varčnost v izrazju. Morda pravniška redkobesednost, morda globoka zasidranost v filozofiji." Ne gre pa za zbirko zbirk, ampak novo celoto. Knjigo je namreč oblikoval sam avtor. "Očistil jo je pripombnih pesmi, dodal je pesmim naslove, kjer jih ni bilo, premešal prvotni vrstni red in se ognil mladostnemu modrovanju." Knjiga je tako nekaj, kar živi v ustvarjalnem ognju še naprej in je celota nečesa, kar še vedno nastaja.

Danes je pred nami drugi del rock opere Gubec – beg, ki oživlja zgodbo o slovensko-hrvaškem kmečkem uporu. Glavnega junaka omenjene rock opere Matijo Gubca po zajetju privedejo v Zagreb, kjer ga javno mučijo. Nadenejo mu razbeljeno železno krono in ga na koncu razčetverijo.
Rock opera Gubec – beg se v svoji pripovedi dotakne tudi posilstva Jane in na koncu še mučenja Matije Gubca. Odrsko delo v svoji pripovedi torej zajame tudi samo definicijo mučenja, ki je vsako zadajanje fizične in/ali psihološke bolečine, ki mučitelju zagotavlja nadzor nad žrtvijo in zadovoljitev njegovih potreb. Na žrtvi pa mučenje pušča globoko in dolgotrajno tako fizično kot tudi psihološko sled. In posledice mučenja niso omejene samo na žrtev, ampak prizadenejo tudi člane njegove družine in prijatelje.

Tokrat bomo v oddaji Iz simfoničnega arhiva predvajali Brucknerjevo Četrto simfonijo slišali v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvo Yoava Talmija. Posnetek je nastal aprila leta 2015.

Michel Leiris (1901 – 1990) velja za enega vodilnih predstavnikov francoskega nadrealizma. Sodeloval je pri manifestu Nadrealistična revolucija in objavil več knjig. Leta 1929 se je pridružil Bataillovi struji, ki se je uprla Andréju Bretonu ter sodeloval pri pisanju pamfleta Truplo. Njegov roman Moška doba je ameriški kritik Harold Bloom uvrstil na svoj seznam, ki tvori tako imenovani »zahodni kanon«. Predlogo za oddajo o avtorju je pripravila Barbara Pogačnik.
Interpretirata Aleš Valič in Primož PIrnat.

Ogenj je dejanje in delovanje in pripoveduje zgodbo. To je pripoved, ki izvira iz drugačnega stanja zavedanja. Pripovedujejo jo imaginarne in metaforične osebe. Te se pojavljajo, križajo in izginjajo na dveh pobočjih, ki sta hkrati nasprotni obliki in videza iste substance. Notranje-zunanje, snovno-umetno, realnost-simbol. Točke stikov so točke poslušanja. Iz mirnosti in negibnosti pasivne kontemplacije se zavest z vdihom in izdihom zbudi v živahno dejavnost.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.