Pesnik in pisatelj Janko Ferk je sodnik deželnega sodišča v Celovcu, lektor inštituta za filozofijo celovške univerze in član literarnega sosveta v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kjer je bil član sosveta za literarne prevajalce in član komisije za varovanje avstrijskega zakona o radioteleviziji. Za svoja literarna in znanstvena dela je prejel več nagrad. Pred dvema letoma je objavil knjigo Konec tihožitij s podnaslovom Zbrane pesmi, balade in cikli 1975-2018. Delo uvaja citat E. M. Ciorana, ki dobro intonira njegovo vsebino: "Vsota nerešenih problemov meče na stvari trepetavo senco." V spremni besedi Marjan Pungartnik opozori, da so osnovne lastnosti Ferkove poezije "uravnovešenost, mir in varčnost v izrazju. Morda pravniška redkobesednost, morda globoka zasidranost v filozofiji." Ne gre pa za zbirko zbirk, ampak novo celoto. Knjigo je namreč oblikoval sam avtor. "Očistil jo je pripombnih pesmi, dodal je pesmim naslove, kjer jih ni bilo, premešal prvotni vrstni red in se ognil mladostnemu modrovanju." Knjiga je tako nekaj, kar živi v ustvarjalnem ognju še naprej in je celota nečesa, kar še vedno nastaja.