Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • torek, 20. apr. 2021

Radio Prvi • tor, 20. apr.

00:00
Poročila

Ko govori o svoji novinarski karieri, postavi v ospredje dve prispodobi: »Bil sem dvoživka« in »Spet sem se vrnil h koreninam.« S prispodobo o »dvoživki« ilustrira obdobje, ko je delal kot novinar na Valu 202 in hkrati z vse bolj prepoznavnim načinom poročanja spremljal nastope naših najboljših športnic in športnikov. »H koreninam« pa se je vrnil pred nekaj leti, ko je marsikoga presenetil z odločitvijo, da bo vlogo športnega komentatorja in urednika »prepustil mlajšim in se kot ''valovec'', ki je od pet do glave zastrupljen z radijskim etrom, posvetil še kakšnim drugim temam." Z Alešem Smrekarjem se je v oddaji Razkošje v glavi, katere ponovitev bomo poslušali, pogovarjal Dušan Berne.

Vabljeni na sprehod po prostorih in okolici očarljivega dvorca Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju. Tam vladata skladnost in mir, ki so ju v preteklosti uživali podjetni lastniki, po drugi svetovni vojni pacienti psihiatrične bolnišnice Vojnik, danes pa občudovalci lepega in iskalci zgodb, ki jih dvorcu ne zmanjka nikoli. Po dvorcu Gutenbuchel je Ambroža Kvartiča v oddaji Nedeljska reportaža, katere ponovitev bomo poslušali, vodila njegova skrbnica, arhitektka Mateja Kumer.

V ponovitvi oddaje Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Ambrož Kvartič, ste povabljeni na sprehod po prostorih in okolici očarljivega dvorca Gutenbüchel (izg.: gútenbíhel) v Ravnah pri Šoštanju. Tam vladata skladnost in mir, ki so ju v preteklosti uživali podjetni lastniki, po drugi svetovni vojni pacienti psihiatrične bolnišnice Vojnik, danes pa občudovalci lepega in iskalci zgodb, ki jih dvorcu ne zmanjka nikoli. Prepustimo se vodstvu arhitektke in skrbnice dvorca Gutenbüchel Mateje Kumer.

02:00
Poročila

V današnji ponovitvi oddaje Sledi časa se posvečamo temi, ki v dokumentarnem uredništvu ni ravno običajna. Ob redki priložnosti obiska najnovejšega superračunalnika, ki je našel domovanje v Mariboru, nas Marko Radmilovič vodi tudi nekaj desetletij v preteklost, ko se je izraz 'superračunalnik' prvič znašel v javnosti.

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Film Dva papeža prikazuje srečanje dveh najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, ki sta, vsak v svojem slogu, zaznamovala in še vedno zaznamujeta sodobni čas. Prek dialoga, ki preide od formalnih vljudnosti in soočanja teoloških mnenj vse do globoko osebne izpovedi, se papež Benedikt, ki je pozneje odstopil, in papež Frančišek, ki ga je nasledil, soočita vsak s svojo preteklostjo, a še bolj kot z njo – s svojo ranljivostjo. Ne s tisto, ki jo z lahkoto priznamo drugim, ker bomo tako nemara dosegli sočutje, ampak z ono, ki jo težko priznamo celo samim sebi.
Z leti se v človeku nabere teža neuresničenih želja, zlaganih odločitev in kompromisov, ki so se v hipu, ko smo jih sprejeli, zdeli edini mogoč odgovor na zagato. Zdaj jih vidimo kot past, v katero smo se ujeli. Bežimo v delo, sanjarjenje in iskanje krivcev, a v pljučih zmanjkuje zraka – vse dokler se ne naučimo dihati plitvo, tako plitvo, da imamo občutek, da ne dihamo več.
Ko ni več kam zbežati, se lahko odpre pot navznoter. Najtežja pot. Pot, na katero bomo morda stopili prvič, vselej pa sami. Zanjo ne potrebujemo zemljevidov, samo tišino, vztrajnost in trdoživost. Kar bomo na tej poti srečali, ne bo prizanesljivo. Pot skozi puščavo ni sredobežno gibanje in lahkotno raziskovanje, temveč oženje pogleda, poglabljanje diha in usmerjanje misli. Puščava je vrlina osredinjanja na tistih nekaj ključnih razpotij, ko smo sledili svetu namesto srcu, na tistih nekaj ran, od katerih smo predolgo umikali pogled. V puščavi se človek zave, da je edini kraj vrnitve in pomiritve razpoka, ki se razpira za videzom.
Mitološki Narcis je tako dolgo zrl v svoj lastni odsev na gladini jezera, da je naposled padel vanj. Puščava je polna navideznih krajev, ko lahko v samozagledanosti ali samopomilovanju strmoglavimo. Kar lahko prepreči padec, je odpuščanje, najtežja vrlina. Odpustiti sebi pomeni gledati v svoj lastni odsev ozaveščeno in stvarno ter ga videti kot dar, ki smo ga prejeli v okušanje in spoznavanje in ki ga bo treba ob določenem času vrniti.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Zemlja je stara 4,65 milijarde let. To je samo eden od točnih podatkov, ki jih vemo o našem planetu, in ni jih malo. Prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani med drugim omenja, da tudi do pet kilometrov pod nami živijo mikroorganizmi, za katere smo še pred 20 leti mislili, da ne obstajajo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

My life in Slovenia je naslov spletnega dnevnika Nizozemke Arlette Cundrič, ki ga v nizozemščini in angleščini piše o življenju v Sloveniji. Tukaj je njen dom že skoraj 18 let z možem Slovencem in dvema otrokoma. Sprva sta v devetdesetih letih, ko sta se spoznala, dobrih sedem let živela na Nizozemskem.

08:00
Poročila

Za učenje, študij, delo v službi in doma, za športne dejavnosti potrebujemo motivacijo, ki se na poti do želenega cilja lahko tudi porazgubi. Zakaj motivacijo pogosto izgubimo, kako jo spet najdemo in kaj naj bi vsak od nas vedel o motivaciji, da bi bil v življenju čim bolj uspešen in zadovoljen? Naš gost psiholog dr. Matej Tušak.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja sveže glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah in pregleduje glasbene vsebine na Prvem.

10:00
Poročila

S časom in z rabo se jezik, kot vemo, spreminja. A ne spreminja se samo njegova govorjena podoba pač pa tudi način, kako ga zapisujemo. Zato je menda vsakih nekaj desetletij pravopis treba osvežiti in poiskati rešitve, ki bodo branje, pisanje in medsebojno komuniciranje olajšale čim večjemu številu ljudi. V tem smislu je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU pred časom v javno obravnavo poslala sveženj predlogov za prevetritev pravopisnih pravil – in med ljudmi je kar pošteno završalo. Razburjeno so se namreč spraševali, ali bomo po novem krajevno ime Novo mesto res zapisovali tako, da bo tudi »mesto« pisano z veliko začetnico? Zakaj neki naj bi bilo to dobro ali pametno? In če bomo odpravili to znamenito izjemo, kaj vse se bo še spremenilo? - Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Heleno Dobrovoljc, predsednico Pravopisne komisije, ter Marto Kocjan Barle, dr. Hotimirja Tivadarja in dr. Petra Weissa, članico in člana strokovne komisije, ki pripravlja spremembe pravopisnih pravil. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Živo v studiu 26 nastopa zasedba Katalena.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Nekateri drugi vsebinski poudarki:
V trboveljskem domu upokojencev 28 stanovalcev okuženih s koronavirusom
Zakaj Ptujčane skrbi načrtovana graditev dveh stanovanjskih blokov?
Na gradu Podsreda urejajo Center interpretacije narave Kozjanskega parka
Na Štajerskem želijo s krovno znamko "naše najboljše" spodbuditi k razvijanju vrhunskih izdelkov in storitev

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Evropska komisija je prihodnje desetletje razglasila za obdobje digitalnega preobražanja. Slovenija in druge članice Unije morajo vsaj petino ciljev v načrtih za okrevanje in odpornost po epidemiji doseči na digitalnem področju. Predsedniku vlade bo pri tem svetoval nedavno ustanovljeni Strateški svet za digitalizacijo. Glede na indeks digitalnega gospodarstva in družbe je Slovenija v letu 2020 uvrščena na 16. mesto med 28 državami. Smo nižje od povprečja Evropske unije. Pohvalimo se lahko z veliko strokovnjaki in močjo na področjih robotike, finančne tehnologije, kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zakaj pa smo slabi v rabi internetnih storitev, kakšne so naše digitalne spretnosti, kaj smo dosegli doslej in kaj lahko premaknejo na ministrstvu za javno upravo in v strateškem svetu? Kje so največje sive lise v digitalizaciji Slovenije? O vsem tem voditeljica Maja Derčar z gosti.

Gostje:
- Peter Geršak, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo,
- Igor Zorko, predsednik upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije,
- Mark Boris Andrijanič, predsednik Strateškega sveta za digitalizacijo.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Od vseh dobrih jedi na svetu je je najboljša
Pripoveduje: Elvira Kralj.
Napisala: Kristina Brenk.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

''So bila pa mesta določena, kjer smo se zvečer zbirali: Pod Selovo lipo, pred gasilskim domom in na Tišlerjevem ovinku, kjer se gre v Kozji rep. To so bili stalni placi. En dan smo se zbrali na tem, drugič na drugem placu.''

Tako se fantovskega petja na vasi spominja Ivan Kralj iz Zagorice pri Dobrepolju, duša Zagoriških fantov, ki so leta 2019 obeležili 70-letnico delovanja. Mogoče so toplejši meseci, cvetoča pomlad in duhteča narava iz hiš izvabili te fantovske glasove, ki jim namenjamo prostor v tej oddaji.

Marko banda iz Prekmurja, ki je lani slavila svojo 30-letnico, izdaja nov album. Več o njem pove violinist Miha Kavaš.

V šopek vigrednega glasbenega izbora bodo svoje pesmi stkali Vaberški fantje, Fantje s Preske, Zagoriški fantje, brat in sestra Ivan Kralj in Ančka Lazarjeva, o bližajočem se Jurjevem bodo peli skupina Tolovaj Mataj in Bogdana Herman, za konec pa še zvoki Prekmurja z Marko bando.

21:00
Poročila

Radijska igra je nastala na podlagi dnevniškega zapisa avtorice. Zapisovala si je vse dogajanje in proces adaptacije mladega, čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Med njima se počasi in predvsem z njegovimi zadržki vzpostavlja vez, ki bi jo v normalnih razmerah moral vzpostaviti s svojo materjo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob soočanju z globoko ranjenim mladim človekom, priča pa tudi o njeni neizmerni vztrajnosti in brezpogojni ljubezni. Prizori z Janom in različnimi socialnimi, pedagoškimi delavkami, psihologinjo in Janovo mamo pa pričajo o neprijazni resničnosti, ki sta jo skupaj izkusila. Igra je na sporedu tudi v spomin na našega sodelavca Jožeta Valentiča, ki je igro zrežiral, strokovna javnost pa jo je opazila tudi na festivalu prix Europa v Berlinu leta 2017.

Prirejevalka Polona Ramšak
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Nejc Zupančič
Glasbena oblikovalka Nina Kodrič
glasbeni izvajalec Cole Moretti

Jan Gašper Rojc
Polona Nina Valič
Janova mama Mojca Funkl
Socialna delavka Tina Potočnik
Pedagoginja Maja Končar
Psihologinja Vesna Jevnikar
Polonina prijateljica Miranda Trnjanin


Traja 43' 29''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

23:00
Poročila

Pesnik in pisatelj Janko Ferk je sodnik deželnega sodišča v Celovcu, lektor inštituta za filozofijo celovške univerze in član literarnega sosveta v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kjer je bil član sosveta za literarne prevajalce in član komisije za varovanje avstrijskega zakona o radio-televiziji. Za svoja literarna in znanstvena dela je prejel več nagrad. Pred dvema letoma je objavil knjigo Konec tihožitij s podnaslovom Zbrane pesmi, balade in cikli 1975-2018. Delo uvaja citat E. M. Ciorana, ki dobro intonira njegovo vsebino: "Vsota nerešenih problemov meče na stvari trepetavo senco." V spremni besedi Marjan Pungartnik opozori, da so osnovne lastnosti Ferkove poezije "uravnovešenost, mir in varčnost v izrazju. Morda pravniška redkobesednost, morda globoka zasidranost v filozofiji". Ne gre pa za zbirko zbirk, ampak novo celoto. Knjigo je namreč oblikoval sam avtor. "Očistil jo je pripombnih pesmi, dodal je pesmim naslove, kjer jih ni bilo, premešal prvotni vrstni red in se ognil mladostnemu modrovanju." Knjiga je tako nekaj, kar živi v ustvarjalnem ognju še naprej in je celota nečesa, kar še vedno nastaja.

2:18
Novice ob 10h
3:04
Novice ob 9h
29:44
Glavobol nam lahko zmanjša kakovost življenja
7:45
Sajenje paprike
21:13
Od danes spet dovoljeno prehajanje med vsemi regijami
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov