Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Claudio Monteverdi: Sacrae Cantiunculae
Izvajalca: Dekliški zbor Győr in dirigent Miklós Szabó

Claude Gervaise: Pet francoskih renesančnih plesov
Izvajalca: Ljerka Očić Turkulin, orgle, in Stanko Arnold, trobenta

Francesco Saverio Geminiani: Sonata v e-molu
Izvajalec: Duo Geminiani

Franz Danzi: Kvintet v g - molu op. 56 / 2
Izvajalec: Pihalni Kvintet Ariart

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Benjamin Ipavec: Valček za klavir
Izvajalec: Igor Dekleva, klavir

Anselm Hüttenbrenner: Moja Štajerska
Izvajalca: David Jagodic, tenor in Andreja Kosmač, klavir

Franz Schubert: Dva nemška plesa za godala
Izvajalci: Gidon Kremer, prva violina; Gabrielle Lester, druga violina; Dietmut Poppen, viola; Richard Lester, violončelo

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Antonin Leopold Dvořak: Naš Gospod pastir je moj, Psalm 23: 1-4
Izvajalca: Franc (p.Vid) Lisjak, tenor, in Marko Gašperšič, orgle

Francis Poulenc: Gloria v G-duru za sopran, zbor in orkester, FP 177
Izvajalci: Danielle Borst, sopran; zbor: Choeur Régional Vittoria D'Île de France; orkester: Orchestre de la Cité in dirigent: Michel Piquemal

Germaine Tailleferre: Sonata za harfo
Izvajalka: Maria Graf, harfa

Louis Durey: Romanca brez besed, op. 21
Izvajalec: Aci Bertoncelj, klavir

Georges Auric: Tema iz Moulin Rougea
Izvajalca: Ransom Wilson, flavta, in Christopher O'Riley, klavir

Darius Milhaud: Scaramouche
Izvajalca: Dejan Prešiček, saksofon, in Nina Prešiček, klavir

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

V tretji oddaji bomo osvetlili medvojno obdobje umetnikovega življenja, ki je brez dvoma zelo vplivalo na njegovo glasbeno ustvarjanje. Kozina se je leta 1943, po kapitulaciji Italije in potem, ko so mu bombardirali hišo, njegovo ženo pa gestapovci odpeljali v zapor, odločil za odhod v partizane. Tega leta je po libretu hrvaško-srbskega dramatika Iva Vojnoviča dokončal tudi opero Ekvinokcij in jo, da je ne bi med vojno izgubil, zakopal na vrtu svojih staršev. Prvič so jo izvedli leta 1946 v ljubljanski Operi, dve leti pozneje je zanjo prejel Prešernovo nagrado.

Ste si že kdaj postavili vprašanje, kdo ali kaj sploh je knjiga? Ali kateri so prelomni trenutki v njeni zgodovini? Kdaj in kako se pojavi trgovanje s knjigami in kdaj knjiga postane razumljena kot tržno blago? O vsem tem in še marsičem pred svetovnim praznikom knjige in avtorskih pravic s prof. dr. Miho Kovačem.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih in orkestralnih skladb francoskih skladateljev Alberta Roussela, Jacquesa Iberta in Erika Satieja, ki so ustvarjali v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Slovenski glasbeniki in orkestri bodo izvedli: skladbo Igralci na flavto za flavto in klavir v štirih stavkih Alberta Roussela, Koncertantno simfonijo za oboo in godala Jacquesa Iberta in skladbo La belle excentrique/Lepa čudakinja za simfonični orkester Erika Satieja. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 22. aprila, ob 5.05.

Pesem Vitomila Zupana iz njegove posthumne zbirke z naslovom Pesmi "s prostosti" je uvrščena v sklop, napisan v letih 1972 in 1973, ko je avtor po prestanem zaporu delal na ladji, potoval po svetu in zapisoval svoja opažanja in refleksije. Prihod je pesem o pristanišču Luanda v Angoli. Besedilo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine, zazre se v njegovo bistvo in ga začuti s senzibilnostjo pesnika. Pesem zato postane več kot to: poetičen in skoraj čutno oprijemljiv potopis.

Dramaturginja Vilma Štritof
Režiserka Ana Krauthaker
Tonski mojster Urban Gruden
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina

Igralci Ana Urbanc, Blaž Šef, Nejc Cijan Garlatti
Napovedovalka in portugalsko govoreča igralka Maja Žvokelj

Traja 10' 28''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2021

Glasbena medigra

Profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je avtorica monografije Mladost na zaslonu in vodja raziskovalne skupine pri projektu Medijski repertoarji mladih – Socialni, politični in kulturni aspekti digitaliziranega vsakdana. Med drugim opozarja, da je treba tako fascinacijo nad tehnologijo kot strah pred njo zamenjati z bolj poglobljenim uvidom v konkretne kontekste medijskih praks mladostnikov. Njihove izkušnje, navade ter rabe pa obravnavati kot integrativni del njihovega vsakdana. Avtorica poudarja, da sodobne zaslonske kulture manj kot o mladostnikih, zasvojenih z mediji, govorijo o raznolikih in kontekstualno specifičnih praksah, ki odsevajo številne druge spremembe v doživljanju mladosti. Kako pa mladi prehajajo med javnim in zasebnim, med vidnim in skritim, med osebnim in skupnim, v tokratni oddaji.

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Tudi tokratno oddajo Mojstri samospeva bomo posvetili glasbi Rada Simonitija, skladatelja, od čigar smrti letos mineva 40 let. V ospredju njegovega glasbenega delovanja in ustvarjanja je bila vsekakor vokalna glasba in samospevi imajo v njegovem opusu prav posebno mesto.
V njegovi glasbeni zapuščini pa najdemo tudi nekaj duetov - med drugim je izpod njegovega peresa nastalo 10 pesmi za dva glasova in pihalni kvintet.

Koncertnih dogodkov živo še vedno ni, zato nas tudi ta teden v času, namenjenem oddaji Glasbeni utrip, čaka glasba. Danes bodo zveneli latinskoameriški ritmi:

ZOLTAN PETER: MALA LATINO SUITA ZA KLAVIRSKI DUO
Klavir: ELA SKALE in EVA GOLOB

PETER ŠAVLI: LATINO SUITE ZA KOMORNI ORKESTER
KOMORNI ORKESTER SOLISTOV DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV, Dirigent: JÜRGEN BRUNS

MIKE MOWER: LATINO SONATA
Flavta: MATEJ GRAHEK, Klavir: TOMAŽ PETRAČ

ASTOR PIAZZOLLA: ZGODOVINA TANGA (PRIREDBA ZA KITARO, VIOLINO IN KONTRABAS)
LIBERTRIO: Kitara – KATJA POROVNE SILIČ, Violina – MATJAŽ POROVNE, Kontrabas – PETAR BRČAREVIĆ

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Argentinsko-kanadski pisatelj in esejist Alberto Manguel je strasten bralec, avtor skoraj erotičnih del o knjigah, kot sta Zgodovina branja in Knjižnica ponoči. V slovenščino ju je prevedla Nada Grošelj, odlomek iz Knjižnice ponoči pa bere igralec Brane Grubar.

Koncertu je naslov Iz štajerske simfonične ustvarjalnosti, slišali bomo namreč dela treh mariborskih skladateljev: prvo izvedbo nove verzije skladbe Predjed (za performativnega kuharja in orkester) Vita Žuraja, Praznovanje vetra Marjana Šijanca in krstno koncertno izvedbo Divertimenta Tomaža Sveteta. Koncert pa se bo sklenil s spominom na preteklo 50. obletnico smrti Blaža Arniča. Iz opusa skladatelja, po rodu iz Luč v Savinjski dolini, bo zazvenela Simfonija št. 4 – Resurrectionis, op. 15 za orgle in orkester.

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.