Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kot se za današnji praznik spodobi, bomo prvo uro današnje Glasbene jutranjice prepustili slovenskim godbam in pihalnim orkestrom. Pripravili smo nabor budnic, ki vam bodo, upajmo, polepšale začetek prazničnega dneva.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ruska zborovska literatura počasi, a vztrajno prodira na evropske odre in v radijske programe in pri tem nimamo v mislih le pravoslavnih del. V naših oddajah smo vam tako pred kratkim že predstavili privlačne partiture Valentina Silvestrova in Georgija Sviridova, danes pa se bomo skupaj z moskovskim Velikim zborom mojstrov pevcev posvetili zborom
op. 27 Sergeja Tanejeva
in op. 15 Sergeja Rahmaninova.
Slišali jih bomo na posnetku iz moskovskega Državnega konservatorija, leta 2017 pod vodstvom Leva Kontoroviča.

Pred dnevi je umrla dramska igralka Ljerka Belak. Po študiju na ljubljanski igralski akademiji je dolgo nastopala v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, pozneje tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem. V naklonjen spomin gledalcev se je zapisala tudi s televizijskimi in filmskimi vlogami. Njena posebna ljubezen pa je bil radio. Bila je voditeljica radijskih oddaj pa tudi senzibilna interpretka literarnih besedil. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo ponovili pogovor, ki ga je leta 2015 - takrat je Ljerka Belak prejela Borštnikov prstan - z igralko posnela Tadeja Krečič.

Praznično oddajo Oddaljeni zvočni svetovi bomo v celoti posvetili delovnim pesmim, pesmim, ki so nekoč lajšale delo za vsakdanje preživetje v različnih delih sveta. Gre za delo v najširšem pomenu, ki je bilo neposredno namenjeno materialnemu preživetju, navadno pridelavi in obdelavi hrane, brez posrednega boja za plačilo, ki je prvinske skupnosti še niso poznale … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kinematografi, gledališča, vse uprizoritvene in koncertne ustanove so v pripravljenosti, da odprejo svoja vrata. Osrednja razstava ob sedemstoti obletnici smrti Danteja Alighierija je na ogled v mestu Forli. Na praznik dela si postavljamo vprašanje o kulturno-umetniškem ustvarjanju v sodobnem svetu. Mariborsko lutkovno gledališče je pripravilo razstavo Rojstvo lutke. V prostorih gradu Kromberk je na ogled retrospektivni izbor fotografskega opusa Danila Jejčiča, v galeriji Vžigalca je razstava Dvojni polovični čas z reinterpretacijami na podlafi del iz arhiva Minerva.

Glasbena medigra.

Boris Leonidovič Pasternak, ruski pesnik, pisatelj in književni prevajalec, je eden izmed najvidnejših literatov ruske književnosti dvajsetega stoletja, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1958 »za prispevek k sodobni liriki in nadaljevanju velike ruske pripovedne tradicije«. Lani je minilo sto trideset let od njegovega rojstva in šestdeset let od smrti. Ob tem je pri Slovenski matici izšla knjiga izbranih Pasternakovih pesmi iz osmih zbirk z naslovom Nenavadni dnevi. Pripravil jo je Marjan Strojan in vanjo uvrstil prevode Toneta Pavčka in Janeza Menarta, predvsem pa trideset svojih novih prevodov. O Borisu Pasternaku in novih prepesnitvah piše doktor Edvard Kovač. Dramski igralec Matej Puc interpretira pesem Vse od zore tridesetega aprila Borisa Pasternaka v prevodu Marjana Strojana.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V uvodnem delu 4. oddaje iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere se bomo od Bourgesa poslovili s kratkim orisom nekoliko mlajše zgodovine tega mesta in glasbo Hectorja Berlioza in Jacquesa Brela. Na naši poti po in ob Loari bomo nato obiskali gradove v krajih Gien, La Bussiere in Sully-sur-Loire, izvedeli boste tudi, kako so s temi veličastnimi zgradbami in njihovo pestro zgodovino povezani lovstvo, ribištvo in mitološka zgodba o zlatem oslu. Nato bomo na kratko pozdravili mestece Lorris in starodavno benediktinsko opatijo Fleury v kraju Saint-Benoit-sur-Loire, sklepni del oddaje pa bomo namenili Orleansu in osvetlili zgodbo o bržčas najpomembnejši zgodovinski osebnosti tega mesta – Ivani Orleanski. Oddajo bo bogatila še glasba Clementa Janequina, Marca-Antoineja Charpentierja, Jeana-Baptista Lullyja, Guillaumeja de Machauta in Arthurja Honeggerja.

Povest Bojim se te Josipa Jurčiča velja za nekakšen epilog k romanu Ivan Erazem Tattenbach, ki je izšel leta 1873. Osrednji lik v njej je mladenič Anton Vit, ki je obremenjen z očetovo krivdo, kar mu preprečuje, da bi ustvaril pristen odnos z zaročenko Emilijo, ki mu na vprašanje, ali ga ljubi, odgovori bojim se te. Liki v Jurčičevi povesti psihološko niso prav prepričljivi, je pa v njej mogoče najti zanimiv opis Stare Ljubljane.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Slovenskega pisatelja Andreja Makuca poznamo kot odličnega avtorja kratkih zgodb. Med drugim je objavil dela Antigonce ali Klijini okljukčki, Šolniški kruh, Oči in Spominjam se - a že? ter roman Norci. Rodil se je v kraju Brde pri Slovenj Gradcu, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Potem se je vrnil v mesto med Uršljo goro in Pohorjem in delal kot srednješolski učitelj. Nedavno nam je poslal čisto novo zgodbo, ki neposredno zadeva praznik dela, naslovil jo je: Kapitaližem. Pa ti?
Intepretira Rok Matek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jon Čergan, asistentka režije Renata Vidič in režiser Alen Jelen.

Vloge in interpreti:

Werther: Piotr Beczała – tenor,
Šarlota: Gaëlle Arquez – mezzosopran,
Albert: Clemens Unterreiner– bariton,
Sofija: Daniela Fally – sopran,
Schmidt: Andrea Giovanni – tenor,
Johann: Michael Rakotoarivony– bariton in
Šarlotin oče: Hans-Peter Kammerer – bas;
Otroški zbor in orkester Dunajske državne opere bo vodil Bertrand de Billy.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Marko Sosič je avtor kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, s katerimi se je prebil med sedem finalistov za nagrado ‘’kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2011’’. To leto je knjiga tudi izšla pri mariborski založbi Litera. Knjiga Iz zemlje in sanj zajema 11 zgodb, ki se vijejo med tesnobnim in odrešujočim, med temnim in svetlim, kajti vsaka izmed njih se izraža na dveh ravneh: pripoved je realistična, vanjo pa vdirajo spomini iz preteklosti, travme, sanje, prividi. Kot nevidna telesa se plazijo v na videz mirno, celo harmonično sedanjost, v košček življenja posameznega junaka. A ta večkrat nasilni vdor ni le vdor tujega, zunanjega; najpogosteje Sosič tujke uporablja za utelešenje notranjih konfliktov, ki se včasih naposled pomirijo, včasih pa ne. Zgodbe se posvečajo vprašanjem meje, vojn, migracije, begunstva, ljubezni, samote in občutka krivde, ujetosti in nemoči, pa tudi pomoči, hvaležnosti, spokojnosti in ne nazadnje sreče. Zgodbe iz knjige Iz zemlje in sanj so v radijski izvedbi zaživele v interpretaciji Primoža Forteja, Aleša Valiča, Barbare Cerar in Danijela Malalana. Za slovenski program Radia Trst A jih je režirala Suzi Bandi.