Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za 2. maj smo izbrali pesem z naslovom Homo faber. V njej je Zoran Pevec izrazil kritičen pogled na svet dela, predvsem ko gre za mehanizirano, garaško delo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na mednarodni praznik dela v Katoliški cerkvi obhajajo praznik sv. Jožefa delavca. Dr. Bogdan Kolar, teolog in zgodovinar, pojasnjuje, da Cerkev na ta dan ne časti ali poveličuje dela, pa tudi ne neznanega delavca, temveč se spominja tesarja sv. Jožefa. Dr. Kolar v pogovoru prek cerkvenih dokumentov, papeževih enciklik predstavi odnos Cerkve do delavskega vprašanja od 19. stoletja naprej. Ugotavlja, da se je Cerkev pozno začela zanimati za delavce.

Na letošnjo pravoslavno veliko noč vas vabimo k poslušanju ljudskih in umetnih ruskih spevov, ki so namenjeni liturgiji na ta največji krščanski praznik. Za zbor so jih priredili oz. ustvarili skladatelji Vargin, Balakirjev, Lvovski, Smolenski, Kalinkov, Bortnjanski in drugi. Moskovski liturgični zbor bo vodil oče Amvrozij.

Iz mariborske stolnice svetega Janeza Krstnika na 5. velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo ob somaševanju tamkajšnjih duhovnikov daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetek koncerta ob praznovanju 75. obletnice od ustanovitve Simfoničnega orkestra Severnonemškega radia iz Hamburga. Koncert je bil izveden 30. oktobra lani v koncertni dvorani Laeiszhalle v Hamburgu, z orkestrom pa sta nastopila tudi solista, violinistka Julia Fischer in violončelist Daniel Müller-Schott. Dogodek je vodil dirigent Alan Gilbert, na sporedu pa sta bili skladbi, ki sta zveneli tudi pred 75 leti na inavguracijskem koncertu orkestra: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa in Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Besedilo slovenskega pisatelja Janeza Kajzerja z naslovom Proizvodno delo klošarja Pepija je bilo prvič objavljeno v reviji Zvon leta 2012. Glavni protagonist zgodbe v monologu pripoveduje, kako je videti življenje klošarja in zakaj je to pravzaprav družbeno koristno delo.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Iz bogatega arhiva Evropske zveze radijskih postaj smo za predvajanje tokrat izbrali posnetek predzadnjega iz niza sedmih koncertov Berlinskega glasbenega festivala, ki je potekal septembra lani v Berlinski filharmoniji. Sedemnajstega septembra so v svoji matični dvorani nastopili Berlinski filharmoniki in pod vodstvom svojega zdajšnjega šefa dirigenta Kirilla Petrenka izvedli deli Albana Berga in Antonina Dvořáka. Najprej je bilo na vrsti Bergovo zadnje dokončano delo, Violinski koncert, ki ga je skladatelj posvetil »v spomin angelu«, Manon Gropius, pri osemnajstih letih umrli hčerki Alme Mahler in Walterja Gropiusa. Kot solist se je predstavil violinist Frank Peter Zimmermann, ki je za dodatek izvedel še Sonato za solo violino Béle Bartóka. Drugi del koncerta je bil v znamenju Pete simfonije Antona Dvořáka, dela, ki s svojimi pastoralnimi, morda lahko rečemo tudi »slovansko« obarvanimi temami velja za njegovo prvo zrelo simfonijo.

Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom.

V oddaji predstavljamo orgelsko glasbo švedskih romantičnih skladateljev, ki so ustvarjali konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja, Emila Sjögrena, Haralda Fryklöfa, Otta Olssona in Oskarja Lindberga.

Ko je Svetlana Aleksijevič leta 2015 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je bil marsikdo presenečen. Odločitev Nobelovega odbora je postala razumljivejša po branju Černobilske molitve: kronike prihodnosti. Slovenski prevod Veronike Sorokin je izšel že leta 2009 pri založbi Modrijan in je predstavil avtorico kot mojstrsko pripovedovalko intimnih zgodb na odru zgodovine, zgodb, ki jih historiografska zgodovina pogosto prezre. V oddajo Spomini, pisma in potopisi smo uvrstili odlomek iz dela Nobelove nagrajenke Vojna nima ženskega obraza, odlomek, ki zveni kot pisateljičin credo.
Interpretira Polona Juh.

Za oddajo smo izbrali pesmi avtorjev, rojenih okrog leta 1900, na temo dela. To v verzih pesnikov iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlikovanja med vrednostjo ljudi in izkoriščanje človeka, vse torej, kar je žal aktualno tudi danes. Poslušali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Besedila v oddaji, posneti leta 2007 v studiih Radia Slovenija, interpretira dramski igralec Akira Hasegawa.

"Če torej pripadam tradiciji, potem je tradicija tista, ki skozi mojstrovine narekuje izvajalcu, kaj naj naredi, in ne obratno, da izvajalec pokaže skozi skladbo, kako naj bi po njegovem zvenela, ali drugače, kaj in kako naj bi skladatelj dejansko moral napisati skladbo," je nekoč dejal Alfred Brendel, ki je v lletošnjem letu praznoval zavidljivih 90 let. Mesto med največjimi glasbeniki dvajsetega in enaindvajsetega stoletja je Alfredu Brendlu brez dvoma zagotovljeno. Virtuoz, znan po mojstrskih interpretacijah del Haydna, Mozarta, Beethovna, Schuberta, Brahmsa in Liszta, je danes ena izmed nespornih avtoritet v glasbenem življenju in eden redkih še živečih pianistov, čigar ime je mogoče 'prodati' kjer koli v svetu.

Nicolas Boileau-Despreaux, francoski pesnik in kritik, se je rodil 1. novembra 1636. Bil je osrednji teoretik in zagovornik estetike klasicizma v književnosti, kar je mojstrsko ubesedil v znameniti knjigi Umetnost pesništva v verzih. To je najboljša teoretična razlaga klasicizma, nazorov o namenu poezije, zvrsti in oblik. Imamo jo tudi v slovenskem prevodu Marije Javoršek. Literarni portret Nicolasa Boileauja očrtuje Tadeja Šergán.
Poezijo interpretira Jernej Kuntner.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

V Solzicah Prežihovega Voranca najdemo med enajstimi objavljenimi črticami pripoved o prvem maju. Solzice so izšle leta 1949. Lovro Kuhar pa jih je posvetil materi. Leta 1993 je Prežihove črtice in druge njegove kratke zgodbe za slovenski tržaški radio prebrala gledališka in filmska igralka Štefka Drolc.