Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.

V tokratni oddaji bomo ocenili animirani film Prinčevo potovanje z močnim ekološkim in protirasističnim sporočilom ter prav tako angažirano Gospodično Marx o borki za delavske in ženske pravice Eleanor Marx, najmlajši hčeri Karla Marxa. Pogovarjali se bomo z Bojanom Labovićem, ki je za prihodnje tri izdaje od Jelke Stergel prevzel vodstvo Festivala slovenskega filma. Letošnji festival se bo predvidoma odvil v Portorožu med 11. in 17. oktobrom. Poleg tega bomo komentirali nedeljsko podelitev oskarjev.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Na današnjo nedeljo večina pravoslavnih cerkva praznuje vstajenje Jezusa Kristusa, torej pravoslavno veliko noč. Na ta največji praznik so se vernice in verniki pripravljali s postom in dobrimi deli. Danes pa je, kot pravi avtorica današnje Duhovne misli, priznana dramska igralka Milada Kalezić, dan veselja in radosti, kajti vstali Kristus prinaša ljubezen in upanje. Vsem vernicam in vernikom srbske pravoslavne in drugih pravoslavnih cerkva želimo vse dobro na ta veliki praznik.

Občina Mirna je ena najmlajših slovenskih občin in spada v jugovzhodno statistično regijo. Obsega 22 naselij na 31 km2 in ima približno 2600 prebivalcev.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

»Zvok potuje hitreje, telo se počasneje premika, manj občutka težnosti je, ni zraka, prostor se krivi, barve se prelivajo drugače«. Tako prostor, kamor se podajamo v rubriki 7. stran, opiše žonglerka in cirkuška pedagoginja Eva Zibler, ki je za tokratno epizodo izbrala knjigo z naslovom Svet tišine, v kateri pionirja potapljanja Jacques Yves Cousteau in Frédéric Dumas opisujeta svoje doživljanje ob odkrivanju do tedaj neznanih predelov podvodnega sveta. O slikovitih opisih doživetij, navdušenja in razmislekov podvodnih raziskovalcev, ki so ravno v času druge svetovne vojne prvi preizkusili prenosno potapljaško opremo, ki omogoča dihanje pod vodo, se je z Evo Zibler pogovarjala Alja Zore.

Vam je naslov znan? Slikanico avtorice Saše Pavček ste že lahko prelistali in prebrali, mogoče ste si istoimensko predstavo ogledali v Lutkovnem gledališču Maribor. Radijske igre pa gotovo še niste slišali. V njej nastopa pogumna, srčna psička Rumi, ki prevzame krmilo barke in varno pripelje posadko skozi različne dogodivščine na morju. Kapitan si na koncu razburlljive plovbe lasti vse zasluge, vendar oba vesta, da se brez Rumi ne bi tako neustrašno spopadli z izzivi in spotoma rešili še nekaj ljudi, živali in okolja. Neustrašna ekipa klenega duha, ki jo žene srčnost, zmeraj zmaga. Pa se podajmo v razburljivo pomorsko pustolovščino v verzih, z veliko glasbe in pesmi!

Dramaturginja - Vilma Štritof
Režiser - Alen Jelen
Prevajalka v arabščino Solange Wazen.
Tonski mojster - Matjaž Miklič
Skladatelj - Jerko Novak
Glasbena oblikovalka - Darja Hlavka Godina
Glasbeniki - Jerko Novak, Miro Novak, Ana Novak, Aleš Kacjan, Jože Bogolin, Klemen Leben

Psička Rumi - Patrizia Jurinčič Finžgar
Kapitan - Janez Škof
Mačka Aba - Saša Pavček
Galeb Izvidnik - Uroš Smolej
Rubina, deklica, begunka - Iman Oshish
Zamir, njen bratec, begunec - Amin Oshish
Juzdahir, njun maček - Klemen Slakonja
Pirata - Nina Valič, Saša Tabaković
Poglavar piratov - Primož Pirnat
Kit - Aleš Valič
Policaj - Vito Weiss
Delfin - Matej Zemljič
Galeba - Vesna Pernarčič, Gašper Jarni

Dodatni glasovi v množici - Darja Hlavka Godina, Bernarda Černe, Vilma Štritof, Špela Kravogel

Traja 44' 10''.
Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija od marca do septembra 2020.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Tokrat strumno in praznično z zasedbami: Policijskim orkestrom, nekdanjim Ansamblom Doma JNA; Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje; Orkestrom slovenske vojske; spletno godbo Pleh Music Lab in nekdanjo Godbo milice.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V pričakovanju novega razpisa za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu v oddaji Od setve do žetve opozarjamo na vse ovire, ki upočasnjujejo postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov in drugih investicij v prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Obiskali smo ekološko sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo z območja Domžal, kjer smo razpravljali o načinih zaščite pred pozebo in se pogovarjali o skupni prodaji skupine pridelovalcev pod enotno blagovno znamko. Predstavljamo pa tudi znanstveno-raziskovalni projekt INCREASE, v katerem se vrednoti agrobiodiverziteta stročnic iz evropskih genskih bank in v katerega so prvič vključeni državljani kot amaterski znanstveniki. Slovenski partner projekta je Kmetijski inštitut Slovenije.

Pred nekaj dnevi je odstopila direktorica našega največjega socialnovarstvenega zavoda - Zavoda Hrastovec. Na ta način je impozantno grajsko poslopje, za zidovi katerega živijo osebe z motnjami v duševnem razvoju, vnovič prišlo v ospredje zanimanja javnosti. Ampak niso le kadrovske čistke pripeljale ta zavod v središče zanimanja. Njegova podružnica, grajsko poslopje gradu Cmurek, je zdaj že skoraj osem let domovanje Muzeja norosti. Gre za civilnodružbeno pobudo domačinov iz Trat, ki v širokem spektru svojih dejavnosti poskušajo tako stavbo kot okolico duhovno in materialno revitalizirati. Muzej norosti je v zadnjih mesecih medijsko izjemno prisoten in tudi dokumentarno-feljtonsko uredništvo se je v Nedeljski reportaži odpravilo v Slovenske gorice. Tam je bil Marko Radmilovič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Prvi maj, praznik solidarnosti delavcev vsega sveta, je skozi zgodovino doživel številne preobrazbe. V prvih obdobjih praznovanja je rušil in v poznejših utrjeval razmerja politične moči. Razvil je bogato obredje in simbole in skupaj z njimi ustvaril neizbrisno idejno, politično in kulturno dediščino. Tokratne Sledi časa odkrivajo oblike praznovanja praznika dela do druge svetovne vojne. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Pravljica o človeku in njegovi moči.
Pripoveduje: Majda Grbac.
Orientalska.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Za oddajo smo izbrali pesmi avtorjev, rojenih okrog leta 1900, na temo dela. To v verzih pesnikov iz motiva prerašča v temo, katere sestavni del so družbene krivice, razlikovanja med vrednostjo ljudi in izkoriščanje človeka, vse torej, kar je žal aktualno tudi danes. Poslušali bomo pesmi Edvarda Kocbeka, Toneta Seliškarja, Franceta Oniča, Srečka Kosovela, Anice Černej in Vide Taufer. Besedila v oddaji, posneti leta 2007 v studiih Radia Slovenija, interpretira dramski igralec Akira Hasegawa.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.