Douglas Boyce skozi svoj opus rad komunicira s srednjeveško in renesančno tradicijo, hkrati pa je skladatelj komorne instrumentalne glasbe v čisto klasičnem smislu, kar samo po sebi lahko deluje nekoliko dvoumno. Skozi motrenje minulega, rekli bi lahko skoraj pred- ali raje staro-glasbenega v kontrastu z velikim zahodnim kanonom od baroka do danes, in z današnjega gledišča že skorajda rigoroznim načinom obravnave motiva, tako razvije svojstveno, jedrnato glasbeno govorico, ki je hkrati recimo temu sodobna, vendar hkrati zveni že skoraj arhaično, in prav to je lahko odlika plošče, ki jo poslušamo v tokratni Glasbi našega časa.