Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Barbara Korun je lani prejela nagrado mira za svoj pesniški opus in angažirano družbeno delovanje. Letos smo se ji v naših oddajah že poklonili z Literarnim večerom in Literarnim nokturnom, ker pa je pred kratkim izšla njena najnovejša pesniška zbirka Idioritmija, smo ob tej priložnosti izbrali eno izmed na naših valovih še neslišanih pesmi iz nje.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ob Antonu Foersterju in Benjaminu Ipavcu je Fran Gerbič poosebljal vrh slovenske romantike, hkrati je bil prvi poklicno izšolani slovenski glasbenik, eden prvih v plejadi velikih slovenskih tenoristov, ki so dosegali uspehe po evropskih glasbenih odrih. Svojo pevsko pot je začel med študijem v Pragi, za katerega se je odločil potem, ko je izvedel, da konservatorij na Dunaju na področju pevske pedagogike takrat ni bil ravno na najboljšem glasu. Skladateljeval pa je že pred tem, predvsem so izpod njegovega peresa najprej nastajali zborovske skladbe in samospevi.

Oddajo namenjamo spominu na flavtista in pedagoga Fedjo Rupla, ki se je v 85-em letu starosti nedavno poslovil. Rodil se je 12. marca leta 1937 v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. S pomočjo štipendije francoske vlade je med letoma 1961 in 1962 študiral v Parizu na École normale de Musique pri Gastonu Crunellu in Henryju Lebonu, se izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Deloval je kot solist, komorni in orkestrski glasbenik. Bil je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija (1957-1960) in Orkestra Slovenske filharmonije (1961-1986). Kot komorni glasbenik je deloval v Ansamblu Slavko Osterc in v Ljubljanskem pihalnem triu. Na ljubljanski akademiji za glasbo je bil profesor flavte in komorne igre (1966-2014), osem let je bil tudi prodekan za umetniško dejavnost ter dvanajst let predstojnik oddelka za pihala, trobila in tolkala. S posebno pozornostjo se je posvečal glasbi sodobnih slovenskih skladateljev, krstno je izvedel številna, tudi njemu posvečena dela.

Blaž Arnič je poleg komorne in vokalne glasbe ustvaril obsežen simfonični opus, ki zajema devet simfonij in številne simfonične pesnitve. To so dela z bogato melodiko in kompleksno ritmiko, v katerih je najprej uporabil sakralno tematiko, pozneje pa je pogosto opisoval lepote domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Njegova osma simfonija Na domači grudi je hvalnica lepoti narave in rodne zemlje, njen drugi stavek pa je skladatelj posvetil svoji materi.

Osamosvojitev slovenskega naroda se je dolgo nakazovala kakor jutranja zarja na obzorju, ki nastaja počasi, a z gotovostjo napoveduje nov dan. Danes ponavljamo oddajo o drugi Majniški deklaraciji, razglašeni 8. maja 1989.

Dobrih sedem desetletij po Majniški deklaraciji ob koncu Avstro-Ogrske smo Slovenci z drugo Majniško deklaracijo postavili temeljno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda, po demokraciji in pluralizmu političnega prepričanja.
Nastajala je v krogu slovenskih intelektualcev in književnikov v času, ko je JLA kot močna centralistična sila zaprla četverico, to pa je sprožilo demonstracije po vsej Sloveniji. Na protestnem shodu v Ljubljani je Majniško deklaracijo prebral slovenski pesnik Tone Pavček. Dobri dve leti pozneje je Slovenija uresničila vsa njena določila in postala svobodna, samostojna demokratična država.

Drugi nacionalni posvet o kulturno-umetnostni vzgoji na področju gledališča je od 12. do 14. aprila tokrat potekal po spletu. Posvečen je bil razvoju mladega občinstva in gledališkemu opismenjevanju otrok, mladih in strokovnim sodelavcem v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Pripravili so ga: Slovenski gledališki inštitut, Zavod za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Cankarjev dom v Ljubljani s sodelovanjem kulturnih ustanov in ustvarjalcev s področja uprizoritvenih umetnosti. Zato sta bili k pogovoru povabljeni sodelujoči na posvetu: Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, in Martina Peštaj, razvojna psihologinja, urednica Otroškega in mladinskega programa na naši televiziji. Z njima se je pogovarjala Vilma Štritof.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Pianist Daniil Trifonov se je k simfoničnemu orkestru Bavarskega radia v München vrnil 22. januarja z izjemno zabavnim delom Dmitrija Šostakoviča, z valčkom in jazzom navdihnjenim prvim klavirskim koncertom – v duetu z njim je briljiral solo trobentač simfoničnega orkestra Martin Angerer. Z nadaljnjima neoklasicističnima mojstrovinama je na münchenskem odru debitiral španski dirigent Gustavo Gimeno, nekdanji asistent Marissa Jansonsa v Amsterdamu, ki je danes šef dirigent priznanih orkestrov v Luksemburgu in Torontu. S Klasično simfonijo Sergeja Prokofjeva, šaljivim poklonom Josefu Haydnu, in elegantnim baletom "Apollon musagete/Apolon, ljubljenec muz" Igorja Stravinskega bo Gimeno zaokrožil program z impresivno rusko retrospektivo.

Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke?

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Glasbena medigra

Tonja Jelen (roj. 1988) je pesnica in literarna kritičarka. Strokovna žirija jo je že večkrat uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Njena poezija je uvrščena v zbornik Rokopisi, v katerem se predstavljajo ustvarjalke in ustvarjalci z območja nekdanje Jugoslavije, nekaj pesmi je prevedenih in celo uglasbenih. Doslej je objavila pesniški zbirki Pobalinka (Založba Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). V Literarnem nokturnu boste slišali njen še neobjavljen cikel pesmi Radosti koščkov.

Muzikal Mormonova knjiga nekateri označujejo kot proti veri usmerjeno bresramnost, spet drugi kot izjemno zabavno komedijo, ki nekaj svojih natančno namerjenih puščic usmeri mimo splošnih verskih prepričanj - brez skrbi, tudi teh se dotakne - natančno v sredino doktrine mormonov.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

V Literarnem večeru ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča bo govora o prvem slovenskem romanu. Jurčičeva proza je razkrila vse zadrege literarnega programa, ki ga je zasnoval Fran Levstik. V oddaji, ki jo je leta 1994 pripravil Marjan Kovačevič Beltram, boste slišali odlomke iz romanov Deseti brat in Doktor Zober ter povesti Sosedov sin in Domen.

Douglas Boyce skozi svoj opus rad komunicira s srednjeveško in renesančno tradicijo, hkrati pa je skladatelj komorne instrumentalne glasbe v čisto klasičnem smislu, kar samo po sebi lahko deluje nekoliko dvoumno. Skozi motrenje minulega, rekli bi lahko skoraj pred- ali raje staro-glasbenega v kontrastu z velikim zahodnim kanonom od baroka do danes, in z današnjega gledišča že skorajda rigoroznim načinom obravnave motiva, tako razvije svojstveno, jedrnato glasbeno govorico, ki je hkrati recimo temu sodobna, vendar hkrati zveni že skoraj arhaično, in prav to je lahko odlika plošče, ki jo poslušamo v tokratni Glasbi našega časa.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.