Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Katoliški cerkvi tako pri nas kot v celotnem zahodnem svetu primanjkuje duhovnih poklicev. Po drugi strani imata na primer Evangeličanska cerkev, pa tudi srbska pravoslavna in islamska skupnost v Sloveniji dovolj duhovnikov za duhovno oskrbo svojih vernic in vernikov.
To primerjavo pa je treba pojasniti tudi v zvezi z dejstvom, da se po podatkih Katoliške cerkve na Slovenskem nekaj čez 70 odstotkov prebivalcev Slovenije izreka za katoličane. O razmerah na področju duhovnih poklicev v oddaji Sledi večnosti govorijo rektor Bogoslovnega semenišča v Ljubljani Peter Kokotec, škof Evangeličanske cerkve mag. Leon Novak in paroh Srbske pravoslavne cerkve v Kopru Dejan Mandić.

Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Mariji; ena od oblik čaščenja nebeške Matere so tudi litanije. Zanje se zdi, da jih slišimo vse redkeje, zlasti v uglasbeni obliki. In to kljub temu, da jih kot molitveno obliko k Devici Mariji priporoča cerkveno učiteljstvo.
Tokrat jih skupaj z odpevi lahko poslušate v izvedbi Slovenskega komornega zbora.

Iz cerkve Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani na 6. velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje lazarist dr. Stanko Gerjolj. Na koru bodo prepevali bratje Krt.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je nastopil 3. maja v studiu Češkega radia v Pragi. Koncert je vodil dirigent Marko Ivanović, na sporedu pa so bila dela Polifoni tango Alfreda Šnitkeja, Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna in Koncert za violončelo in orkester št. 2 v G-duru, op. 126 Dmitrija Šostakoviča, kjer se je kot solist predstavil violončelist Václav Petr.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Začenjamo s ciklom humoresk Fouada Larouija. Avtor se je rodil leta 1958 v maroškem mestu Oujda in po končanem šolanju v Casablanci odšel v Pariz na študij inženirstva. Po nekajletnem službovanju v rojstnem Maroku se je preselil v Cambridge in opravil doktorat iz ekonomije, nato pa v Amsterdam, kjer piše in poučuje.
Protagonisti Larouijevih kratkih zgodb iščejo odgovora na vprašanji, ki si jih avtor zastavlja tudi sam: kako je videti svet posameznika, ki je rojen v eni, miselno pa pripada drugi kulturi, in kako živeti novo identiteto, za katero tradicionalna, včasih pa tudi nova družba nimata razumevanja.
Pri iskanju odgovora se Laroui naslanja na jezik kot ključni del sporazumevanja. V besedilih pogosto uporabi arabske besede ali izraze, glede na kraj dogajanja pa sega tudi po drugih jezikih, da bi nas tako učinkoviteje popeljal v drugačnost, v razmišljanje svojih likov in njihove okolice.
Laroui svoje zgodbe pogosto umešča v rojstni Maroko, ali pa se tam vsaj porodijo med pogovorom stalnega omizja prijateljev v kavarni Vesolje. Anekdote o nenavadnih pripetljajih s srečnim koncem in nedolžnih prevarantstvih presegajo kulturne okvire in imajo zven univerzalnosti, saj jih lahko doživljamo tudi kot zgodbe iz sosednje kavarne.
Cikel Larouijevih besedil je za Radio Slovenija izbrala in prevedla Urša Jernejc.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddajo dnes v celoti namenjamo glasbi Gustava Mahlerja. Predvajali bomo namreč nekoliko starejši posnetek koncerta Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki je pod vodstvom Andrewa Manzeja nastopil dvaindvajsetega aprila leta 2016 v Velikem studiu Severnonemškega radia v Hannovru. Najprej boste slišali pet orkestrskih samospevov, ki jih je Mahler zložil na besedila Friedricha Rückerta – pela bo sopranistka Janina Baechle, v drugem delu oddaje pa še Simfonijo št. 5 v cis-molu, simfonijo mnogih obrazov in osrednje delo Mahlerjevega simfoničnega opusa, ki je nastajalo pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru.

Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje gostja oddaje teologinja dr. Polona Kos.

Današnjo oddajo posvečamo nedavno umrlemu nizozemskemu organistu in čembalistu Liuweju Tammmingu, ki je precejšnji del življenja preživel v Italiji, natančneje v Bologni. Dolga leta je skupaj z Luigijem Ferdinanodm Tagliavinijem bil organist in skrbnik orgel v baziliki sv. Petrónija v Bologni; oba sta igrala na tamkajšnje zgodovinske orgle izdelovalcev Lorenza da Orata iz 2. polovice 15. stoletja in Baldassarreja Malaminija s konca 16. stoletja.
Liuwe Tamminga se je sicer najbolj uveljavil z izvedbami stare orgelske glasbe.

Na dan Evrope, praznika miru in enotnosti: besedilo dolgoletne radijske urednice Rape Šuklje - sicer tudi prevajalke, avtorice tehtnih spremnih besed k nekaterim temeljnim delom svetovne književnosti, gledališke in filmske ter literarne kritičarke, urednice legendarne oddaje Gremo v kino ter avtorice številnih literarnih oddaj. O prvih letih na tedanjem radiu Ljubljana, ki je imel prostore na vogalu Cankarjeve ulice nad tedanjo restavracijo Daj - dam, je napisala izjemno zanimivo, sproščeno, tudi humorno besedilo, izročila pa ga je v branje dramski igralki Dragi Potočnjak.

Poljski pesnik, pisatelj in esejist Czeslaw Milosz, eden velikih razumnikov 20. stoletja, je v svojih delih pogosto izpostavljal etična vprašanja in takšna je tudi ironična pesnitev Otrok Evrope. Z njo je nastavil zrcalo zahodni družbi, opozoril na pešanje duha in izgubljanje vrednot, na cinizem in koristoljubje sodobnega človeka. Naj bo v premislek tudi danes. Za Radio Slovenija jo je leta 2000 prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretiral pa igralec Zvone Hribar.

Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci programa Ars, oddajo Glasbeni portret nocoj posvečamo priznanemu slovenskemu dirigentu Urošu Lajovcu. Oddajo, nastala je ob njegovi 70-letnici, je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc.

Književnik in fotograf Valentin Brun se včasih predstavi kot Puščavnik iz paradiža. Ta njegova samooznaka lepo predstavlja tudi njegovo poezijo, v kateri se svet iz otipljive narave vzpenja kvišku, tudi v metafizične višave. Pesnika Valentina Bruna je portretiral Milan Vincetič, portretirančevo poezijo imenitno interpretirata Matija Rozman in Milan Štefe, uvodno interpretacijo bere Jasna Rodošek, Portret je zrežiral Jože Valentič leta 2005, oddajo je uredil Marjan Kovačevič Beltram.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

"Z vami je tako: vi niste kakor drugi otroci - vi ste samorastniki. Vi se niste odzibali po zibelkah, vaše zibelke so razgoni, brazde, zare, kjer vas je žgalo sonce in vas je močil dež. Ob teh zibelkah so vam popevale tutujke in prepelice, svetila vam je strela, budil vas je grom ... Zato ste ko samorastniki. Sami ste se izlevili, brez goje, kot zgubljena samorastna setev v razgonu. Kakor se samorastnik zgrabi z okolico, tako se morate tudi vi, Hudabivniki, zgrabiti z življenjem. Kjer stojite, poženite korenike. Ne dajte se teptati od drugih, ne prenašajte ponižno krivic, ali tudi vi ne prizadevajte nikomur, nobenemu bližnjemu kakih krivic. - Poglejte, mene so položili na martrnico, ko še dobro vedela nisem, kaj je svet. Mogoče bodo polagali tudi vas. Tedaj stisnite zobe in si mislite, da ste samorastniki - da ste Hudabivniki. Zdaj, po meni, vas je devet, čez petdeset let vas bo lahko že sto, čez sto let vas bo petkrat, desetkrat toliko. Potem si boste združeni lahko priborili svojo enakovrednost, svoje pravice ..."

Samorastniki so ena najbolj prepoznavnih Vorančevih novel in tudi del kolektivnega spomina Slovencev. Leta 1993 jih je v priderdbi Marije Centa za Radio Trst A interpretirala Štefka Drolc.