Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • nedelja, 9. maj. 2021

Radio Prvi • ned, 9. maj.

00:00
Poročila

Naša kultura je močno usidrana v vizualno dojemanje, vendar je zvok – čeprav pogosto spregledan – prav tako pomemben za naš razvoj. V našem vsakdanjem življenju še toliko bolj – sploh glede na dejstvo, da zvok zaznavamo z vsako celico svojega telesa. Tako je tudi z glasbo. O poslušanju in odzivih na zvok in glasbo od zgodnjega otroštva do pozne starosti se bomo pogovarjali z doktorico psihologije in glasbenico Katarino Habe.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

02:15
Ponovitev: Ponovitev Nedelja

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Ded in vnuk sta sedela na verandi. Pred hišo se je ustavil avto in voznik je vprašal za pot do bližnjega mesta. Ko mu je ded odgovoril, ga je tujec vprašal, kakšni so ljudje v okolici. Na dedovo vprašanje, zakaj ga to zanima, je prišlek dejal, da prihaja iz mesta, kjer so živeli neprijazni ljudje. »Mislim, da boš v tem okolju našel podobne ljudi,« mu je odgovoril stari oče.
Čez nekaj ur se je pred hišo ustavil drugi avto. Voznica nasmejanega obraza je stopila iz avta in se odpravila k staremu očetu ter vnuku ter povprašala za pot v isto mesto. Potem ko si je pazljivo zapisala pot, je tudi ona vprašala: »Povejte mi, kakšni ljudje živijo v tej okolici?«
In stari oče je še enkrat vprašal: »Zakaj sprašujete?«
»Poglejte, selim se iz mesta, kjer so mi ljudje dali čutiti svojo domačnost. Sosedje so bili zelo prijazni.«
»Mislim,« je odvrnil stari oče, »da boste v tem okolju našli podobne ljudi«.
Ko se je gospa odpeljala, je vnuk radovedno vprašal: »Dedek, kako to, da si na popolnoma enaki vprašanji tako različno odgovoril?«
Stari oče je položil roko na vnukovo ramo in odgovoril: »Zato, fant, ker človekov odnos do ljudi v okolici določa, kako mu bodo ljudje odgovorili in kakšen odnos bodo imeli do njega. Ljudje v okolici so v veliki meri takšni, kakršen je človek do njih.« (po knjigi Drobne zgodbe z biserom, 47)

V evangelijih zadnjih nedelj Jezus govori o ljubezni. Ker smo ustvarjeni po Božji podobi, lahko odkrijemo Boga v vsakem človeku. Evangelist Janez je v svojem pismu zapisal: »Bog je ljubezen«, (1Jn 4,8). Ljubezen je torej drugo ime za Boga. Ko izkusimo pravo ljubezen, izkusimo Boga. Da bi ga našli, moramo izkusiti dajanje ali sprejemanje ljubezni. Ljubezen prikliče Boga med nas. Naša krščanska poklicanost je, da postanemo čim bolj ljubeči ljudje, ali kakor naroča Jezus v današnjem evangeliju: »Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).
Na zidu neke železniške postaje v ameriškem mestu je bil portret z napisom, ki je razlagal, da ne obstaja nobena fotografija Jamesa Bonhama in da je na zidu upodobljen njegov nečak, ki je bil zelo podoben svojemu stricu. Nečakov portret pa je tam, da bi si ljudje mogli predstavljati človeka, ki je umrl za svobodo domovine. Tako nimamo tudi nobenega Jezusovega portreta, toda njegovo ljubezen, iz katere je umrl na križu za nas, lahko vidimo iz življenja tistih, ki resnično živijo po njegovih besedah.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

V Sloveniji je 70 prebivalcev z imenom Miklavž in kar 5401 prebivalka, ki se podpiše z imenom Marjeta. Sliši se obetavno – je menila avtorica tokratnih naPOTkov, ki se je v iskanju soimenjakov krajev podala v Miklavža in Marjeto na Dravskem polju.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V knjigi Na stara leta sem vzljubil svojo mamo, avtobiografiji, ki je izšla pred tremi leti, legendarni režiser in dramatik Dušan Jovanović med drugim piše o svojem otroštvu med drugo svetovno vojno v Srbiji in Makedoniji. Pred bralkami in bralci niza najrazličnejše zabavne prigode in anekdote iz svojega precej boemskega življenja, pretanjeno tudi razmišlja o krvavi politiki in o presežni moči umetnosti, vmes pa izriše kopico nenavadno živih portretov ljudi, ki jih je na svoji razgibani življenjski poti srečal – od Radeta Šerbedžije do Svetlane Makarovič, od Štefke Drolc do Vitomila Zupana. In čeprav se Jovanović teh spominov ni odločil nanizati v pravilnem kronološkem oziroma vzročno-posledičnem zaporedju, spričo česar lahko o okoliščinah, ozadjih ali globljih razlogih, zakaj se mu je v življenju primerilo to ali ono, bralke in bralce včasih samo ugibamo, igralka in animatorka lutk Ana Ruter pravi, da zlepa ne bomo našli knjige, ki bi se brala tako gladko, ki bi se brala s tolikšnim užitkom. Ano Ruter je pred mikrofon 7. strani povabil Goran Dekleva.

08:00
Poročila

Anja je najdenka in živi v Domu med podobnimi sirotami brez staršev, Peter pa živi samo z mamo. Začelo se je tako, da je Anjo našel urar Sebastijan, jo odnesel na policijo, od tam pa jo je policist Želimir pospremil v Dom. Ko Anja odrašča, se poskuša vse bolj približati najzgodnejšim spominom, da bi odkrila okoliščine svojega rojstva. Sicer pa je priljubljena – nanjo se naveže policist Želimir, tudi vrstnik Peter se rad druži z njo. Sam odrašča brez očeta, ta je po poklicu pianist in zdaj živi v Nemčiji, medtem pa si je Petrova mama našla drugega moškega. Da pa ne bi bilo vse tako, kot se v resnici rado dogaja, je zgodba hrvaške mladinske pisateljice tudi pravljična in zdravilna - prepletena je s sanjami o lepši prihodnosti.

Radijska priredba romana: Milka Lužnik Pohar
Režija: Jože Valentič
Ton in montaža: Jure Culiberg
Glasbena oprema: Marko Stopar

Pripovedovalca: Boris Juh in Mojca Ribič
Anja Lili Mišmaš
Peter David Kladnik
Policist Želimir Marjan Hlastec
Urar Sebastijan Božo Vovk
Petrova mama Milena Grm

Traja 18'50
Produkcija Radia Slovenija 1987

09:00
Poročila

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Tokrat s Pihalnim orkestrom godbenega društva rudarjev Idrija (na sliki); Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje; Delavsko pihalno godbo Trbovlje; Slovenskim mladinskim pihalnim orkestrom, oddajo pa konča Pihalni orkester Rudnika Mežica.

09:30
Prvi poje: Prvi poje

10:00
Poročila

10:05
Nedeljsko dopoldne

11:00
Poročila

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Vlada bi rada stisko vinogradnikov, v kateri so se znašli zaradi epidemije, olajšala tudi z ukrepom zelene trgatve. Koliko bodo to predvidoma uporabili v štirih primorskih vinskih kleteh in kako na to gleda stroka? Šparglji pa ne vedo, kdaj je nedelja in kdaj praznik. Med sezono jih je treba obirati čisto vsak dan. Letos zaradi vremenskih razmer pozneje kot ponavadi. Ste vedeli, da se Dolga vas – zaradi največjega števila pridelovalcev v enem kraju ponaša celo z nazivom Naj špargljeva vas? V parku Pivška presihajoča jezera pa si želijo izboljšati ohranjenost vrst in habitatnih tipov. V projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA bodo prostovoljno in z določenimi finančnimi vzpodbudami vključili tudi kmetije s tega območja.

14:00
Poročila

Drevo v prostoru je od najstarejših obdobij človeške zgodovine pomenilo nekaj posebnega, če pa je bilo zasajeno v urbanem okolju, pa še toliko bolj. Že od nekdaj pojmujejo drevo kot vertikalo, ki povezuje nebo in zemljo, in zato je spremljalo človeštvo kot tako imenovan - axis mundi, steber sveta ali kozmična os. Nekoč so zato drevesa zasajali ob upoštevanju simbolnih vidikov, danes pa jih zasajamo po drugačnih načelih, predvsem kot neko uporabno vrednoto. Danes je drevo sestavni del zelenih površin, kjer se rekreiramo, sproščamo in nam obogati naše vsakdanje življenje in izboljšuje življenjsko okolje. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. V oddaji Nedeljska reportaža bomo tako spoznali zanimiva drevesa, ki krasijo mestno središče Ljubljane. Avtor oddaje je Milan Trobič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

17:00
Poročila

Na dan zmage nad fašizmom, ki ga praznujemo ob obletnici konca druge svetovne vojne, 9. maja, se praviloma spominjamo predvsem zmagoslavja, zanosa in olajšanja, ki ga je prinesla nacistična kapitulacija. Manj pogosto pa ob tem verjetno razmišljamo, kako razrušeno, pravzaprav kar opustošeno celino je dolgoletna vojna pustila za seboj in koliko iznajdljivosti, težkega dela ter tako notranje kot mednarodne politične volje je bilo potrebne za to, da je naš prostor, pa tudi ostala Evropa, vstal iz ruševin. V oddaji Sledi časa smo se zato na ta dan zmage posvetili socialno-gospodarskemu položaju našega prostora ob koncu vojne ter povojni obnovi in zagonu gospodarstva Jugoslavije. Država se je v tem času iz pretežno kmečkega in od vojne razrušenega območja spremenila v moderno industrializirano državo. O povojnem pomanjkanju, udarniških akcijah, spreminjajočem se modelu jugoslovanskega gospodarstva in pomenu zunanjih pomoči smo se pogovarjali z direktorjem pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksandrom Lorenčičem in profesorjema zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Božom Repetom in dr. Kornelijo Ajlec, v oddajo pa smo vključili tudi nekaj ponetkov iz povojnega časa, ki jih hrani naš radijski arhiv. Oddajo je pripravila Alja Zore.

foto: Rudi Vavpotič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ko se otroci že gugajo v sanjah, jo škrati popihajo na otroško igrišče.
Pripoveduje: Primož Pirnat.
Napisala: Polona Škrinjar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

20:00
Koncert ob Dnevu Evrope: Koncert ob Dnevu evrope

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Poljski pesnik, pisatelj in esejist Czeslaw Milosz, eden velikih razumnikov 20. stoletja, je v svojih delih pogosto izpostavljal etična vprašanja in takšna je tudi ironična pesnitev Otrok Evrope. Z njo je nastavil zrcalo zahodni družbi, opozoril na pešanje duha in izgubljanje vrednot, na cinizem in koristoljubje sodobnega človeka. Naj bo v premislek tudi danes. Za Radio Slovenija jo je leta 2000 prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretiral pa igralec Zvone Hribar.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.

2:49
Novice ob 23h
14:19
Veličasten sprejem za olimpijskega prvaka Primoža Rogliča
52:56
Portreti: Natalija Robnik
2:45
Novice ob 21h
52:32
Religiozna podoba Japonske
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov