Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V prvi uri bodo Glasbene jutranjice bodo zazvenele Goldbergove variacije Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi pianista Glenna Goulda, ki sodi med glasbene velikane 20. stoletja. Njegovo igranje sta posebej odlikovali nenavadna tehnična spretnost in razločna artikulacija. Še bolj pa je bil znan po številnih čudaških navadah. Imel je intenzivno glasbeno domišljijo in poslušalci so njegove interpretacije opisovali kot briljantne, ustvarjalne, na trenutke popolnoma ekscentrične.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Danes vas vabimo k poslušanju oddaj, ki jih pripravljajo glasbeni uredniki na programu Ars. Po Glasbeni jutranjici bo ob 10.05 na sporedu druga oddaja iz cikla Skladatelj tedna. Avtor Mihael Kozjek cikel posveča avstrijskemu skladatelju Franzu Schubertu. V današnji oddaji bo v ospredju leto 1815, ki je bilo eno najplodnejših let v njegovem življenju. Samo v tem letu je napisal več kot dvajset tisoč taktov glasbe, od tega je več kot polovica orkestrskih del.

Ob 11.05 v oddaji Slovenski solisti predstavljamo svetovno priznanega violinista in pedagoga Igorja Ozima, ki je 9. maja dopolnil 90 let. Ob njegovem jubileju je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla dvojna CD plošča z njegovimi izvedbami najtehtnejših violinskih koncertov, dela Mozarta, Čajkovskega, Mendelssohna in Brahmsa. Gre za pet doslej še neizdanih posnetkov, ki jih je Igor Ozim posnel s Samom Hubadom in tremi znamenitimi tujimi dirigenti, z Neemejem Järvijem, Jurijem Simonovim in Nikolajem Aleksejevom.

Ob 16.30 bo v oddaji Koncertni dogodki na tujem, ki jo pripravlja Polona Kovačič, na sporedu nastop norveškega violončelista Trulsa Morka z Orkestrom Romanske Švice. Pod vodstvom Leonela Bringuierja so glasbeniki na koncertu 5. decembra leta 2019 v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedli Koncert za violončelo in orkester v a-molu Roberta Schumanna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in skladbo Ragbi Arthurja Honeggerja.

V oddaji Glasba, gledališče in jazz, na sporedu ob pol osmih, bomo v družbi muzikala Mormonova knjiga, ki ga nekateri označujejo kot proti veri usmerjeno brezsramnost, drugi pa kot izjemno zabavno komedijo, ki nekaj svojih natančno namerjenih puščic usmeri natančno v sredino doktrine mormonov.

Ob 22.05 v oddaji Glasba našega časa Lovrenc Rogelj predstavlja Veliko podatkovje in ansambel Decoder. Na sporedu bodo štiri dela s plošče Big data, katerih avtorji so mlajši skladatelji in skladateljice, ki sodobnih glasbenih poti in sredstev ne izrabljajo zgolj za "posodobitev zvena", temveč skozi samo glasbo razmišljajo o informacijskih mrežah, ki nas povezujejo in odtujujejo, osvobajajo in določajo.

V drugem delu Glasbene jutranjice se bomo sprehodili po Ljubljani. Predvajali bomo namreč izvirno in slikovito programsko suito Ljubljanski akvareli Emila Adamiča, ki je nastala leta 1925 in s številnimi modulacijami in pestrim izborom glasbenih oblik orisuje kontrastno razpoloženje znanih kotičkov mesta: Rožnik, Tivolski ribnik, cerkev sv. Florijana, Grad, (nekdanje) pokopališče Sv. Krištofa, park Zvezda in Uršulinski samostan.

Pesnica Ana Pepelnik je skupno izdala šest pesniških zbirk, njena zadnja z naslovom Treš je izšla pravkar. Pesem Kokakola je iz njene druge zbirke z naslovom Utrip oranžnih luči na semaforjih (2009). Pesnica v njej pogosto uporablja snov iz vsakdanjega življenja. Pogosti so motivi iz narave, ki se domiselno prepletajo z urbanimi podobami.

Zadnji del Glasbene jutranjice posvečamo češkemu skladatelju, dirigentu in pianistu Bedrichu Smetani, umrl je 12. maja 1884, ki je s svojimi simfoničnimi pesnitvami utemeljil češko narodno šolo. Predvajali bomo cikel simfoničnih pesnitev Moja domovina, še prej pa Godalni kvartet št. 1 v e-molu, imenovan »Iz mojega življenja«.

Ob koncu leta 1813 je Franz Schubert dunajski Mestni vzgojni zavod zapustil in se vrnil domov, da bi se na mestni normalki izučil za učitelja. Naslednje leto je na očetovi šoli že začel učiti najmlajše učence in jih poučeval nadaljnji dve leti. To so bila za mladega skladatelja zares stresna, garaška leta, saj je podnevi opravljal delo učitelja, ponoči pa večinoma pisal skladbe. V tem času je imel pri Antoniu Salieriju, ki se je od vseh učiteljev najbolj zavzemal za njegov skladateljski napredek, še vedno zasebne ure iz kompozicije. Njuno plodno sodelovanje se je končalo leta 1817.

Oddajo namenjamo našemu mednarodno priznanemu violinistu in pedagogu Igorju Ozimu, ki je 9. maja dopolnil 90 let. Ob njegovem jubileju je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla dvojna CD plošča z njegovimi izvedbami najtehtnejših violinskih koncertov, dela Mozarta, Čajkovskega, Mendelssohna in Brahmsa. Pet doslej še neizdanih posnetkov je Igor Ozim posnel pod taktirkami Sama Hubada, Jurija Simonova, Neemeja Järvija in Nikolaja Aleksejeva s Simfoniki RTV Slovenija in z Orkestrom Slovenske filjharmonije.

Najprej bo na sporedu Serenada za godala v C- duru, op. 48, ki jo je Čajkovski napisal leta 1880, tri leta zatem, ko je končal svojo 4. simfonijo. Muzikologi zato skladbi pripisujejo značilnosti simfonije, ki ji njen serenadni značaj daje predvsem zasedba godal. Sledita skladateljev Italijanski capriccio, op. 45 in skladba Sladko sanjarjenje v priredbi za violo in klavir.

V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o plebiscitu slovenskega naroda pred dobrimi tremi desetletji. Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.

Vladni odloki v zvezi z gledališkimi ustanovami še vedno dovoljujejo zbiranje le do 10 oseb, pri tem, da je za eno osebo potrebnih 20 kvadratnih metrov. O omejitvah in možnostih za živi dogodek v slovenskih gledališčih v sedanjem trenutku se bomo v oddaji Oder pogovarjali s Tiborjem Miheličem Syedom, direktorjem Slovenskega mladinskega gledališča in Tamaro Bračič iz zavoda Bunker, ki upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana še z nekaterimi direktorji slovenskih gledališč in festivalov in gledališkimi ustvarjalci. Gledališče za zaprtimi vrati tudi pred kamero ni gledališče. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Spremljali bomo nastop norveškega violončelista Trulsa Morka z Orkestrom Romanske Švice. Pod vodstvom Leonela Bringuierja sta na koncertu 5. decembra leta 2019 v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedla Koncert za violončelo in orkester v a-molu Roberta Schumanna, v program pa sta bili vključeni še simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in skladba Ragbi, H. 67 Arthurja Honeggerja.

Otroci priseljencev so v šolskem okolju večkrat postavljeni v vlogo tolmačev. Tako pri sporazumevanju priseljenih sošolcev, ki še ne znajo jezika okolja, kakor tudi pri sporazumevanju med svojimi starši in učitelji. V priseljeni družini so po navadi prvi, ki se naučijo novega jezika, in ga govorijo bolje od staršev. Kakšne so dileme, pristranskost, prednosti in slabosti delovanja otrok v vlogi tolmača?

Fantovske Pavla Šivica na poezijo Mirka Mahniča
in dve priredbi koroških ljudskih spod peresa Lojzeta Lebiča : to bo naša današnja družba, skupaj s Komornim zborom De profundis iz Kranja in, za začetek, z Ljubljanskim oktetom.

Slovenski pisatelj in v zadnjih letih tudi pesnik Vanja Pegan živi in ustvarja na Primorskem. Izdal je štiri romane, med njimi roman Pisatelj, Adam in pilot, ki so ga nagradili in odkupili na natečaju ob tridesetletnici Sveta knjige za sodobni slovenski roman. Poleg tega je avtor treh knjig kratke proze in od leta 2017 naprej tudi dveh zbirk haikujev. Očitno pa se znova vrača h kratkim zgodbam - za oddajo smo izbrali njegovo še neobjavljeno zgodbo Zelena zavesa, v kateri se je vživel v otroka, ki za naslovno zaveso s pomočjo odsluženih glasbil in njihovih delov odkriva domišljijski svet.
Interpretirata Barbara Cerar in Željko Hrs.

Muzikal Mormonova knjiga nekateri označujejo kot proti veri usmerjeno bresramnost, spet drugi kot izjemno zabavno komedijo, ki nekaj svojih natančno namerjenih puščic usmeri mimo splošnih verskih prepričanj - brez skrbi, tudi teh se dotakne - natančno v sredino doktrine mormonov.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

15. maja mineva 110 let od rojstva švicarskega dramatika in romanopisca Maxa Frischa, ki velja za enega najpomembnejših literatov 20. stoletja. Njegova dela kažejo ne le na pronicljivega in kritičnega opazovalca stvarnosti, temveč na širino svetovljanskega duha. Oddajo je leta 2001 pripravila Tina Kozin, odlomke iz del Montauk, Stiller, Homo Faber, Naj mi bo ime Gantenbein in Sinjebradec, ki so izšla pri Državni založbi Slovenije in Založništvu tržaškega tiska, so prevedli Vital Klabus, Edvard Kocbek in Lučka Jenčič. Berejo Željko Hrs, Lidija Hartman in Slobodan Kaloper. Oddajo je posnel Jure Culiberg, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Jože Valentič.

Slišali bomo štiri dela s plošče Big data (Veliko podatkovje; Wergo, 2019). Spored je sestavljen iz del predvsem mlajših skladateljic in skladateljev, ki sodobnih glasbenih poti in sredstev ne izrabljajo samo za "posodobitev zvena", temveč s samo glasbo razmišljajo o informacijskih mrežah, ki nas povezujejo in odtujujejo, osvobajajo in določajo.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.