Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • torek, 11. maj. 2021

Radio Prvi • tor, 11. maj.

00:00
Poročila

Poslušali bomo ponovitev oddaje Razkošje v glavi, katere gostja je bila Dragica Fabjan Andritsakos. Oddajo je pripravila Magda Tušar.

01:00
Poročila

Drevo v prostoru je od najstarejših obdobij človeške zgodovine pomenilo nekaj posebnega, če pa je bilo zasajeno v urbanem okolju, pa še toliko bolj. Že od nekdaj pojmujejo drevo kot vertikalo, ki povezuje nebo in zemljo, in zato je spremljalo človeštvo kot tako imenovan - axis mundi, steber sveta ali kozmična os. Nekoč so zato drevesa zasajali ob upoštevanju simbolnih vidikov, danes pa jih zasajamo po drugačnih načelih, predvsem kot neko uporabno vrednoto. Danes je drevo sestavni del zelenih površin, kjer se rekreiramo, sproščamo in nam obogati naše vsakdanje življenje in izboljšuje življenjsko okolje. S tem, ko drevje vpliva na temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržuje tudi prašne delce, hrup, veter in padavinske vode, proizvaja kisik, zadržuje sončno sevanje in čisti zrak, pomembno prispeva h kakovosti bivalnega okolja ljudi, živali in rastlin v mestu. V oddaji Nedeljska reportaža bomo tako spoznali zanimiva drevesa, ki krasijo mestno središče Ljubljane. Avtor oddaje, katere ponovitev bomo poslušali, je Milan Trobič.

02:00
Poročila

Na dan zmage nad fašizmom, ki ga praznujemo ob obletnici konca druge svetovne vojne, 9. maja, se praviloma spominjamo predvsem zmagoslavja, zanosa in olajšanja, ki ga je prinesla nacistična kapitulacija. Manj pogosto pa ob tem verjetno razmišljamo, kako razrušeno, pravzaprav kar opustošeno celino je dolgoletna vojna pustila za seboj in koliko iznajdljivosti, težkega dela in tako notranje kot mednarodne politične volje je bilo potrebno za to, da je naš prostor, pa tudi ostala Evropa, vstal iz ruševin. V oddaji Sledi časa smo se zato na ta dan zmage posvetili socialno-gospodarskemu položaju našega prostora ob koncu vojne ter povojni obnovi in zagonu gospodarstva Jugoslavije, ki se je v tem času iz pretežno kmečkega in od vojne razrušenega območja spremenila v moderno industrializirano državo. O povojnem pomanjkanju, udarniških akcijah, spreminjajočem se modelu jugoslovanskega gospodarstva in pomenu zunanje pomoči smo se pogovarjali z direktorjem pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksandrom Lorenčičem ter profesorjema zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Božom Repetom in dr. Kornelijo Ajlec. V ponovitev oddaje, ki jo bomo poslušali, pa smo vključili tudi nekaj ponetkov iz povojnega časa, ki jih hrani naš radijski arhiv. Sledi časa je pripravila Alja Zore.

03:00
Poročila

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Zgodba o neustrašnem papagaju sodi med džatake, pripovedke o prejšnjih življenjih Bude.

Nekoč je v gozdu živel papagaj. Nekega dne je ta gozd zajel požar in glede na to, da je znal leteti, je papagaj odletel stran. Ko se je oddaljeval od ognja in dima, je zaslišal klice živali in žuželk, ki so bile ujete v gozdu. One niso mogle odleteti stran tako kot on. Papagaj je pomislil: »Ne morem kar odleteti stran; pomagati moram svojim prijateljem!«
Nato je papagaj odletel do reke, namočil vanjo vsa svoja peresa in odletel nazaj proti gozdu. Nad gozdom je otresel perje, vendar je bilo vode zelo malo, niti slučajno je ni bilo dovolj, da bi pogasila požar. Zato se je vrnil k reki, znova namočil svoje perje in ga znova otresel nad požarom. To je počel znova in znova. Ogenj je bil tako močan in vroč, da je ožgal papagajevo perje, njegov dim pa ga je dušil. Kljub temu, da je bil na robu smrti, je še vedno letal sem ter tja.
Nekateri bogovi, ki bivajo tam zgoraj v nebeških kraljestvih, so to opazovali in se smejali, rekoč: »Poglejte tega trapastega papagajčka. S svojimi drobcenimi krili skuša pogasiti gozdni požar.«
Kralj bogov Indra je slučajno slišal njihovo posmehovanje in se želel osebno prepričati, ali je to res. Spremenil se je v velikega orla in odletel proti papagaju. Orel mu je zaklical: »Hej, nespametni papagaj! Kaj pa počneš? Nič ne moreš pomagati, še malo, pa boš živ zgorel. Odleti stran, dokler še lahko!« Papagaj mu je odvrnil: »Ti si veliko večji od mene, zakaj mi ne pomagaš pogasiti požar? Ne potrebujem tvojih nasvetov, ampak tvojo pomoč.«
Papagajček je to dejal s tolikšnim pogumom in vztrajnostjo, da so njegove besede tako ganile orla, ki je bil v resnici kralj bogov, da so se mu utrnile solze. Njegove solze pa so imele tolikšno moč, da so požar pogasile. Nekaj orlovih solz je kapnilo tudi na papagajevo ožgano perje, in kjer so se ga dotaknile, so peresa znova zrasla v različnih barvah. Pravijo, da od tod izvira pisano perje papagajev.

Nauk te zgodbe je, da strah ne pomaga. Ko se znajdemo v težavni situaciji, se moramo z njo spoprijeti s pogumom. Strah razmere kvečjemu poslabša s tem, da zastre naš um in nam onemogoči, da bi jasno videli, kako težavo rešiti. S pogumom in z neustrašnostjo pa bomo jasno videli, kaj se da storiti, da sebi in drugim težave olajšamo.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

RTV Slovenija ima štiri regionalne radijske postaje, med njimi tudi Radio Maribor. In ker naši štajerski radijski kolegi danes praznujejo, se jim s Torkovim kvizom pridružujemo tudi na Prvem! Na današnji dan, torej 11. maja 1945 ob 13.00, je namreč Radio Maribor ugledal luč sveta. Vse najboljše!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Večino »drugopoglednikov«, s katerimi smo govorili do zdaj, k nam pripeljeta posel ali ljubezen. Tokratno sogovornico pa je k nam pripeljal šport! Ime Nataša Derepasko je v zgodovino slovenskega rokometa zagotovo zapisano z zlatimi črkami, in to dvakrat! Ukrajinka namreč pripada zlati generaciji 2000/01, ki si je 2-krat pokorila celotno Evropo. Ravno jutri bo natanko 20 let odkar je ta generacija prvič osvojila naslov evropskih prvakinj. Drugi pogled!

08:00
Poročila

V torkovem Svetovalnem servisu bomo tokrat v roke vzeli mačka, kot rečemo valjčku za beljenje notranjih prostorov, in se lotili prenove doma. Katero vrsto barve izbrati in seveda kakšen odtenek ter kaj narediti z odpadajočim ometom, starimi nanosi barv, različnimi madeži in tudi s črno zidno plesnijo. Gost: podpredsednik upravnega odbora sekcije slikopleskarjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in slikopleskarski mojster Dušan Presetnik.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Torkovo dopoldne je rezervirano za različne poglede na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega pogosto sploh ne opazimo. V Intelekti poskušamo skupaj z uglednimi strokovnjaki z različnih področij – gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih – ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo v živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Dogajanje na trgu surovin dosega rekorde. V nekaj mesecih so poskočile cene bakra, železa in drugih surovin, kar pomembno vpliva na slovensko industrijo in celotno gospodarstvo. Kaj to pomeni za gradbeništvo in večje infrastrukturne projekte, kjer so pogodbe sklepali še po starih, nizkih cenah? Kakšni bodo vplivi inflacije, kako obvladovati tveganja in posledice globalne trgovine, ki so tako izrazite kot verjetno še nikoli doslej. Odgovore na ta vprašanja išče Metka Pirc s sogovorniki.

Gostje:
- dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani,
- Marina Lindič, soustanoviteljica in predsednica Združenja nabavnikov Slovenije,
- ekonomist Bojan Ivanc, vodja analitske skupine pri Gospodarski zbornici Slovenije.

V posnetih pogovorih sodelujejo tudi:
- Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG,
- Boštjan Rigler, član uprave Darsa,
- Daniel Gregorič, direktor podjetja Individa in partnerji.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Mucka za staro in osamljeno teto Marijo.
Pripoveduje: Peter Ternovšek.
Napisal: Matjaž Kaučič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1976.

Nek podatek pravi, da med nekaj manj kot devet tisoč ljudskimi pesmimi, ki jih je zbral Karel Štrekelj, več kot tisoč pesmi omenja Marijo. Njej je posvečenih okrog 450 cerkva. Med njimi je tudi Ptujska Gora, ki se dviga nad Dravsko polje. O nastanku Marijinega svetišča na Ptujski Gori kroži vrsta legend, a njene začetke povezujejo z zaobljubo predstavnikov štajerskega plemstva.

Z vrha tega gručastega naselja ob cesti Ptuj-Majšperk je imeniten razgled. Nas je pot vodila čez Goro v sosednje naselje Stogovci, kjer smo obiskali gospoda Vilibalda Čuka. Preprost človek, rojen leta 1945, je večino svojih delovnih let preživel v tujini. Zanimivo je, da je z domovino ostal povezan na prav zanimiv način – že pred časom se je odločil, da bo zapisal pravljice, ki so mu ostale v spominu.

Ob pravljicah se bomo ustavili tudi pri ljudskih pesmi, ki opevajo Marijo, božjo mati. Pevke Akademske folklorne skupine France Marolt so leta 2015 izdale zvočni album z naslovom Lepa si, roža Marija, ki prinaša preko 20 ljudskih pesmi o Mariji.

Mesec maj je zanimiv tudi zaradi Florjanovega koledovanja, ki ga poznajo le redki kraji. Ali veste, kaj dobijo florjanovski koledniki v dar? Če ne, poslušajte oddajo.

Godejo in pojejo nam pevke AFS France Marolt, družinski trio Volk Folk, pevke in pevci z Ostrožnega pri Celju in Precetincev pri Mali nedelji, Marko banda, godci iz Nimnega na Kozjanskem in Rudnega, za konec pa še Maria Michelizza in Šavrinske pupe en ragaconi.

21:00
Poročila

Riba za 3 je ena iz niza tako imenovanih radoživih ljubezenskih iger. Gre za trikotnik ženske z dvema popolnoma različnima moškima. Eden je mlajši, pragmatičen in odločen prodajalec avtomobilov, drugi prihaja iz akademskih krogov - je profesor slavistike v zrelih letih, a pomehkužen mamin sinček. Ženska ljubi oba hkrati in nobenega posebej. Z obema spretno manipulira, zaplete pa se, ko zanosi z enim izmed njiju, stanuje pa pri drugem. Igra se konča na način, ki ironično nakazuje njeno nenehno popotovanje od strani do strani, večno neodločenost in neizpolnjenost, ki lahko takšen ljubezenski trikotnik zelo dolgo obdrži pri življenju.

Režiser Vinko Möderndorfer
Dramaturginja Vilma Štritof
Asistent režije Klemen Markovčič
Tonski mojster Miro Marinšek
Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina
Tehnični asistent Zmago Frece

Neža - Polona Juh
Matija - Janez Hočevar
Tonči - Jernej Šugman

Traja 49'23
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2010.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ob 100-obletnici rojstva oddajo posvečamo pianistu, skladatelju, aranžerju in dirigentu Mariu Rijavcu.

23:00
Poročila

Slovenski pisatelj in v zadnjih letih tudi pesnik Vanja Pegan, živi in ustvarja na Primorskem. Izdal je štiri romane, med njimi roman Pisatelj, Adam in pilot, ki so ga nagradili in odkupili na natečaju ob tridesetletnici Sveta knjige za sodobni slovenski roman. Poleg tega je avtor treh knjig kratke proze in od leta 2017 naprej tudi dveh zbirk haikujev. Očitno pa se znova vrača h kratkim zgodbam - za oddajo smo izbrali njegovo še neobjavljeno zgodbo Zelena zavesa, v kateri se je vživel v otroka, ki za naslovno zaveso s pomočjo odsluženih glasbil in njihovih delov odkriva domišljijski svet.
Interpretirata Barbara Cerar in Željko Hrs.

25:45
Covidni semafor zasvetil rumeno
30:04
Katja Koren
2:33
Novice ob 14h
25:23
V primorsko-notranjski regiji se epidemija umirja veliko počasneje, kot bi si želeli
15:32
Izpolnjeni pogoji za rumeno fazo
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov