Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec, igralec in aktivist Andrej Rozman - Roza je obogatil sodobno slovensko poezijo z vrsto pesmi, ki nagovarjajo bralke in bralce različnih generacij. Takšna je tudi njegova pesem Mleko. Nikar je ne zamudite.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pandemija covida-19 je prenesla tudi verouk v virtualno okolje. Kakšne bodo posledice verouka na daljavo na versko vzgojo in znanje o verskih vsebinah otrok in mladostnikov? Ali duhovniki beležijo osip veroučencev? O učinkih verouka na daljavo razmišljata redovnica, strokovna sodelavka pri Katehetskem uradu Slovenske škofovske konference, sestra Magda Burger in duhovnik v ljubljanski župniji Igor Dolinšek.

Glasba na tretji največji krščanski praznik v letu je raznovrstna, kot so različna razpoloženja tega dne. Prevladuje veselo, hkrati skrivnostno vzdušje. Po izročilu evangelista Luka naj bi se namreč na ta dan Sveti Duh z ognjem in viharjem spustil nad zbrane apostole in jim podelil dar govorjenja v različnih jezikih; z univerzalnim glasbenim jezikom, ki ga lahko razume vsakdo, nas zato nagovarjajo tudi binkoštne kompozicije.

Iz župnijske cerkve sv. Jurija v Šentjurju pri Celju na binkoštni praznik neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje župnik Vinko Čonč.

V oddaji Evroradijski koncert bomo predvajali posnetek koncerta Filharmoničnega orkestra iz Osla in violinistke Veronike Eberle, ki sta pod dirigentskim vodstvom Kenta Nagana nastopila 5. marca lani v Koncertni dvorani v Oslu na Norveškem. Na sporedu koncerta so bili Preludij k operi Parsifal Richarda Wagnerja, Koncert za violino in orkester Albana Berga in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V kavarni Vesolje tokrat potekata dva ločena pogovora. V prvem bomo s protagonistom iskali odgovore na nedoumljiva identitetna vprašanja - kako lahko si, če se nisi nikjer rodil, še več, če se tudi nikdar nisi rodil? Drugi, nič manj zagoneten, nas bo popeljal v nenavadno življenje žilavega Nosa, ki je lahko uro vnaprej napovedal krdelo povodnih konjev, svoje talente pa zapravljal v službi policije. Prevedla in izbrala jih je tudi tokrat Urša Jernejc.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Iz bogate ponudbe Evropske zveze radijskih postaj smo za predvajanje tokrat izbrali koncert Bartókove in Beethovnove glasbe. Predvajali bomo dva posnetka s koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki je pod vodstvom šefa dirigenta Robina Ticciatija nastopil enaindvajsetega septembra lani v Berlinski filharmoniji. Prav s tem koncertnim večerom se je sklenil Berlinski glasbeni festival, ki je lani septembra štel sedem raznolikih koncertov. Na sklepnem je Nemški simfonični orkester iz Berlina najprej izvedel Koncert za dva klavirja in tolkala Béle Bartóka, v katerem so kot solisti nastopili pianista Andreas Grau in Götz Schumacher ter tolkalca Henrik Magnus Schmidt in Jens Hilse, v drugem delu pa je zvenela še Simfonija št. 4 v B-duru Ludwiga van Beethovna.

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom župnije Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs.

Skladatelji orgelske glasbe so se pri ustvarjanju skozi stoletja pogosto ozirali na cerkveno leto, tudi na cerkvene praznike, zlasti tiste, pomembnejše, saj so bile orgle vse od 9. stoletja dalje povezane s sakralnimi prostori, orgelska glasba pa je bila del liturgije. Prav prazniki so bili priložnost, da so skladatelji svoja glasbena dela tudi predstavili -izvedli so jih med bogoslužjem ali po njem, ali celo v obliki sakralnih koncertov. Svoje orgelske kompozicije so poimenovali po prazničnih koralih,pesmih, himnah ali sekvencah, na katerih so skladbe tudi zasnovali. Na binkošti zato vabljeni k poslušanju orgelske glasbe na binkoštne teme.

Uroš Zupan s svojimi refleksivno-spominskimi zapisi bralca tako rekoč uroči. Z mojstrskimi lirskimi, sinestetičnimi, izrazito čutno nazornimi orisi manjših in večjih detajlov sveta ustvari žive pokrajine svojega otroštva in spominov; skoznje nas vodi z mehko, meditativno, skoraj hipnotično govorico. Tokrat se bomo z njim podali v gozd njegovega otroštva in sedanjosti.

Vladimirj Truhlar, slovenski pesnik in duhovnik, profesor filozofije in teologije se je rodil leta 1912, umrl je leta 1977 in je eden najvidnejših slovenskih religioznih pesnikov. Za življenja je objavil štiri zbirke pesmi, po smrti sta izšli še dve, pisal je teološke interpretacije slovenske literature ter številne teološke razprave - tudi v tujem tisku. V oddaji so pesmi: Prvi učenci, Sveto pismo in Hoja za Kristusom (Temni karmin, Celjska Mohorjeva družba). Interpretacija: Milan Štefe.

4. januarja 2017 je v 92. letu starosti umrl francoski dirigent Georges Pretre. Najbolj se je uveljavil z interpretacijami opernih del in francoske simfonične glasbe. Bil je tudi prvi in doslej edini francoski dirigent, ki je vodil sloviti novoletni koncert dunajskih filharmonikov v dvorani Musikverein na Dunaju.

Danski pisatelj Jens Peter Jacobsen ima poseben pomen na zgodovino naše književnosti, saj je na poseben način zaznamoval mladega Ivana Cankarja. Nanj je vplival predvsem z romanom Niels Lyhne, ki govori o slabih svobodomislecih in slabem svobodomiselstvu ter opisuje pretresljivo podobo umiranja. Oddajo o tem pomembnem danskem pisatelju je pripravil Marjan Kovačevič Beltram, ki je za spremno besedilo uporabil nekatere misli iz študije Dušana Pirjevca.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Na Prežihovega Voranca, pisatelja samouka, ni vplivala samo njegova prva mentorica Zofka Kveder, ampak tudi umetniški zgled pisatelja Ivan Cankar. Vorančevo črtico Poslednji pot iz leta 1910 lahko poimenujemo tudi kot umetniško vajo, variacijo na temo Cankarjeva Hlapca Jerneja. Črtico interpretira Štefka Drolc. Režija Nataša Sosič. Posneto v studiih Rada Trst A leta 1993.