Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS in kratka napoved koncerta Jazz tria Akademije za glasbo UL.
Danes izpostavljamo:
Zborovski panoptikum - Ljubljanski madrigalisti
Oddaljeni zvočni svetovi - Grioti, Zahodna Afrika
Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere - Grad Chambord, 8. oddaja
Sobotni operni večer - 'Zaza' Ruggiera Leoncavalla

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Okrogle obletnice pevskih zborov so tudi priložnost, da se njihovi člani in okolica zavemo, kaj so posejali in kaj bodo želi.
Žetve so pri slovenskih zborih po navadi obilne: saj menda tako pridnih in uspešnih ni nikjer drugje na svetu …
Ljubljanski madrigalisti so zrastli pred tridesetimi leti. Utrli so pomembno pot na slovenski in svetovni zborovski sceni: predvsem kot izjemno muzikalen zbor, kot zbor s široko programsko paleto, dobro diskografijo in – da, v zadnjih letih tudi odlično fotografsko dokumentacijo.

Gospe in gospodje, kaj zbor dela v zadnjem času, predvsem pa, kako bo praznoval in delal naprej, bomo izvedeli od gostij,
zborovodkinje Klare Maljuga
in predsednice Maje Zupanc.
Dotaknile se bomo prihajajočega koncerta Blagor družinam (6. junija 2021 v atriju ZRC SAZU in na spletišču) in vstopa v ansamblovo trideseto leto prepevanja).

Od četrtka, 27. maja naprej je v foyeru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici na ogled razstava z naslovom: Nedvomno… Marija Vidau. Na njej bo mogoče videti kostume Marije Vidau, ki je z novogoriškim gledališčem sodelovala vse od leta 1975. Občudovati bo moč njen smisel za kombinacijo različnih, tudi nenavadnih materialov ter posluh za režiserjeve želje in pozornost do zahtev igralcev; zanje mora biti kostum pomoč, ne pa ovira. Marija Vidau je pred dvema letoma prejela nagrado Poldeta Bibiča Združenja dramskih umetnikov Slovenije in takrat jo je pred mikrofon povabila Neva Zajc.

Grioti so več kot samo glasbeniki, so ohranjevalci in prenašalci izročila, kulture, zgodovine svojega lastnega ljudstva. Zato so zelo cenjeni, saj morajo za to pomembno nalogo imeti posebne zmožnosti. S temi jih obdari duh ali bogovi, največkrat pa se to poslanstvo neguje znotraj rodu in družine … Pevci oziroma pripovedovalci zgodb se navadno spremljajo z igranjem na glasbilo… Slišali bomo primere ljudstev Mandingo, Fulani in Volof, pesmi pa ohranjajo spomin na čas trgovine s sužnji … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V zadnji majski Kulturni panorami ponujamo teme: nagrado desetnica, razstavo Prihodnost bivanja v Berlinu, festival Svetlobna gverila, razstavo Srdjana Živulovića, peto obletnico galerije DobraVaga in platformo Trigger.

Glasbena medigra

Po lani delno odpovedanem festivalu Literature sveta Fabula – v koprodukciji s Cankarjevim domom ga prireja Beletrina – letošnji večinoma poteka virtualno, po spletu. Med uglednimi tujimi gosti festivala je letos britanska pisateljica Deborah Levy. V slovenščini imamo prvi del njene 'žive avtobiografije' Vsega tega nočem vedeti (prevedla ga je Ana Ugrinović, izdala pa Mladinska knjiga) in roman Mož, ki je videl vse, ki ga je prevedel Jernej Županič, izšel pa je pri Beletrini. S pisateljico, ki je te dni poslala med bralce novo knjigo – tretji del avtobiografske trilogije –, se je na daljavo pogovarjala Manca G. Renko. V oddaji Razgledi in razmisleki smo uporabili odlomke iz pogovora, poleg tega pa še odlomke iz oddaje Literarni portret, za katero je Miriam Drev prevedla delček njene knjige Cena življenja, ter iz del Vsega tega nočem vedeti in Mož, ki je videl vse.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Grad Chambord, čudovit primerek francoskega renesančnega arhitekturnega sloga, se ponaša z bogato zgodovino. V različnih obdobjih je gostil mnoge imenitne goste, med katerimi najdemo francoske kralje Franca I., Franca II., Karla IX., Ludvika XIII., in »Sončnega kralja« Ludvika XIV. Vsi našteti so bili tako ali drugače povezani z različnimi umetnostmi. V prvem delu 8. oddaje iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere bodo tako zveneli stari francoski plesi v glasbenih preoblekah Clauda Gervaisea in Francisa Poulenca. Nato boste slišali Ravelovi uglasbitvi pesmi Clémenta Marota, sklepni del oddaje pa bomo namenili glasbi, ki sta jo navdihnili Molierovi komediji Gospod Prasetnik in še zlasti Žlahtni meščan. To komedijo s plesnimi medigrami je med obiskom Chamborda Molieru in Lullyju naročil sam Sončni kralj, nekaj stoletij pozneje pa je star nemški prevod za gledališko uprizoritev predelal Hugo von Hoffmansthal, ki je za scensko glasbo zaprosil Richarda Straussa.

26. maja je minilo sto trideset let odkar se je na Rodinah pri Žirovnici rodil pisatelj in duhovnik Janez Jalen. Služboval je v številnih slovenskih farah; literarno je pripadal generaciji, ki se je po prvi vojni zbirala ob revijah Dom in svet in Mladika. Jalen je sprva pisal dramatiko, drama Dom je ena najboljših in večkrat igranih slovenskih ljudskih iger, vendar je vrhunce svojega pisanja dosegel v prozi. Gotovo s trilogijo Bobri, pa tudi s povestmi Ovčar Marko, Trop brez zvoncev in Cvetkóva Cilka. Za današnjo oddajo Izbrana proza smo zato izbrali odlomek iz te povesti. Cilka se je po očetovem nasvetu poročila z Viktorjem, vendar je bil zakon nesrečen, mož je bil nezvest, imetje je z oporoko zapustil domnevnemu sinu, ki ga je imel z natakarico Tinco, tako da po Viktorjevi smrti Cvetkova kmetija pade v roke natakarice. Sčasoma se Cilka zbliža z Janezom, prvo ljubeznijo, in se z njim tudi poroči. Razkrije pa se tudi Tincina prevara in posestvo ostane v Cilkinih in Janezovih rokah. Interpretacija: dramski igralec Blaž Šef.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Ambicozna študentka pride v Firence pisat magistrsko nalogo o baroku, v galeriji jo očara šarmanten aristokrat, po otvoritvi odide z njim in ... zjutraj je ni več med živimi. A to je šele začetek romana Lucije Stepančič Naj me kdo zbudi (Založba Goga). Nadaljevanje prinaša niz duhovitih, občasno celo obešenjaških pogledov na svet iz druge perspektive.
Interpretira Darja Reichman.

Zgodba pripoveduje o naslovni junakinji, pevski zvezdi francoskega varietejskega gledališča Alcazar iz devetdesetih let 19. stoletja, ki se je zaljubila v enega izmed obiskovalcev, mednarodnega poslovneža Milia Dufresneja. Zaljubljenca se odločita za skupno življenje, dokler Zaza ne odkrije, da je Milio poročen in da ima celo otroka. Opera se konča tam, kjer se je začela: Milio je znova prost in v iskanju novih ljubezenskih dogodivščin.

Zgodba je torej na prvi pogled banalna in skladatelju so »očitali« glasbeno strukturo. Češ da v operi ni dovolj arij, ki bi se gledalcu vtisnile v spomin, da vse skupaj zveni preveč deklamatorično in da je celo mogoče »pretiraval« v verizmu.

V glavnih vlogah so nastopili:
Svetlana Aksenova kot Zaza,
Nikolai Schukoff kot Milio Dufresne,
Christopher Maltman kot Cascart,
Dorothea Herbert kot gospa Dufresne in Floriana,
Juliette Mars kot Natalia,
Enkelejda Shkosa kot Anaida in
Livia Gallenga kot Toto.
Posnetek je nastal osemnajstega septembra v Theatru an der Wien. Zbor Arnolda Schönberga in Simfonični orkester Avstrijske radiotelevizije je vodil Stefan Soltész.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Temeljni vir pisateljevanja je Prežihu pomenilo pripovedovanje njegove matere. Njeno poznavanje zgodovine posameznih domačij okrog Kotelj je Lovro Kuhar popisal v potopisni zbirki iz leta 1945. V njej je tudi opis romarske poti. Marija Centa je izbrala odlomek iz tega potopisa, objavljenega v zbirki Od Kotelj do Belih vod. Za Radio Trst A je odlomek interpretirala Štefka Drolc.