Na nočni obisk prihaja dr. Nadja Terčon, kustosinja Pomorskega muzeja, ki svojo bogato raziskovalno dejavnost že več kot tri desetletja namenja novejši zgodovini pomorstva. Letos je objavila odmevno monografijo, posvečeno našima prvima pomorščakinjama, Savi Kaluža in Jolandi Gruden. Dr. Nadja Terčon poudarja, da pomorska usmeritev države ni nekaj samoumevnega, ni dana kar z morjem. Še posebno ne v mestih ob današnji slovenski obali, iz katerih so po vojni večinoma odšli italijanski prebivalci, naselili pa so jih prebivalci iz vse Slovenije in iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Šele generacija, ki ima danes petdeset let in več, je te kraje začutila kot svoj pravi dom, izpostavlja. Več pa bo povedala novinarki Lei Širok.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Ko pomislimo na besedo mir, danes običajno pomislimo na odsotnost vojne, oboroženih spopadov, terorizma. Pomislimo na vse tiste ljudi, ki trpijo zaradi vojskovanj, na vse, ki dneve ter noči preživijo v pomanjkanju, strahu in človeka nevrednih razmerah. Pa vendar je mir še veliko več kot odsotnost vojne, je čas blaginje. Judje za mir poznajo izraz shalom, podobno Arabci salam, to tudi voščijo v pozdravu. S tem želijo sogovorniku blagoslova, urejenih odnosov, konec krivičnih razmerij in še več.
Pri vsaki nedeljski maši nas duhovnik ali kdo drug povabi k pozdravu miru, k rokovanju, ob katerem drug drugemu zaželimo mir in si ponudimo zavezanost za mir. Z rokovanjem pokažemo, da prihajamo neoboroženi, brez skritega orožja, z rokovanjem pa hkrati pletemo mrežo odnosov, po kateri se lahko pretaka mir.
Zgodba govori o puščavnikih, ki so se naselili v bližino potoka. Vsak si je postavil svojo kolibo in svoje dni preživljal v tišini, meditaciji in postu. Vsak puščavnik je bil poglobljen vase in je klical Boga, naj bo z njim.
In zgodba nadaljuje, da jih je Bog hotel obiskati, a ni našel poti do puščavnikov. Vse, kar je bilo v puščavi videti, so bili njihove kolibe, majhne kot pike, pa še precej stran druga od druge so bile.
Nekega dne pa je eden izmed puščavnikov moral do soseda, ker je nekaj potreboval. Na tleh je v pesku ostala sled. Drugi puščavnik mu je vrnil obisk in sled se je še poglobila. Tudi drugi puščavniki so se začeli obiskovati. To se je dogajalo vedno pogosteje.
Nekega dne se je Bog, ko so ga puščavniki spet klicali v svojih molitvah, sklonil na zemljo in videl mrežo poti, ki so povezovale kolibe puščavnikov. Tedaj je vzkliknil: »Zdaj pa lahko pridem. Zdaj vidim pot, po kateri jih lahko obiščem.«
Pot miru se utrjuje prek naših medsebojnih odnosov. Blagoslov miru lahko pride tam, kjer je zanj odprta pot. Pot pa odpiramo z vsakodnevnimi odnosi, ki pa ne izključujejo konflikta, marveč zavezanost, da smo tudi konflikte pripravljeni razrešiti. Kdaj je dovolj že majhen korak, ki pusti majhno sled – za naslednjega potnika.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka informativna koristna slovenščina

Kako za svoje gibanje in rekreacijo poskrbijo najmlajši? Slišali bomo tretješolce z OŠ Prule, ki nam bodo povedali tudi, ali med športne aktivnosti štejejo šah in igranje računalniških igric.

Violinček pleše in se zabava ob glasbi za ples. Naše telo se začne ob vsakem prijetnem zvoku kar pozibavati v ritmu in nas želi premakniti v gibanje. Glasba in ples sta bila že od nekdaj tesno povezana in neločljiva. Zato vam bo Violinček predstavil glasbo, ki so jo pisali skladatelji za gib – od ljudskih plesov do baleta.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

V romantično-komični drami, postavljeni v sodobni Mumbaj, gospodovalna babica priganja svojega vnuka, ki je že v srednjih letih, k poroki. Film z naslovom Fotograf bomo ocenili in se pogovarjali z njegovim režiserjem, Riteshem Batro. V kino je prišel tudi srbski film Oče režiserja Srdana Golubovića, med bralce pa drugi del kulturološke študije profesorja Petra Stankovića o slovenskih igranih celovečernih filmih v letih od 1988 do 2004.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je pred dnevi gostoval Kvartet Akord z gostom, klarinetistom Jurijem Hladnikom.

Nič kaj spodbudne stvari se ne dogajajo na tem svetu. Večji in manjši diktatorji merijo svoje moči, tisti z več domišljije celo grozijo s svetovno vojno. Upanje vzbuja napovedano srečanje med predsednikoma Putinom in Bidnom, ki bo sredi prihodnjega meseca v Ženevi. Se bosta dogovorila vsaj to, da z vojno ne bodo grozili samodržci, kot je Aleksander Lukašenko. Prav velikih dosežkov ženevskega sestanka ni pričakovati, pa vendar je morda zgolj osebno zaupanje voditeljev najbolj oboroženih držav na svetu, korak naprej za mir v svetu, pozitivna novica. Tako kot je pozitivno, da gredo pogovori glede iranskega jedrskega programa v pravo smer, pa da je v Palestini zavladala vsaj kaka taka ustavitev ognja. Nam pa preostane, da politične zgodbe ne postanejo del naših življenj in da prijatelje in tiste, ki to niso, izbiramo sami, po svoji lastni želji in ne po politični pripadnosti. O tem in še čem bo govor v tokratnih Labirintih sveta.

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o posamezni knjigi – leposlovni, poljudnoznanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Alenka Černelič Krošelj, profesorica umetnostne zgodovine ter univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, je od leta 2014 direktorica Posavskega muzeja Brežice. V letih od 2010 do 2014 je bila zaposlena v Kulturnem domu Krško na delovnem mestu kustosinje in pozneje tudi vodje enot Mestni muzej Krško, Galerija Krško in Grad Rajhenburg, prej pa na občini Krško kot višja svetovalka za kulturo, mladino in tehnično kulturo. Opravila je tudi državni izpit iz javne uprave. Službovala je v osnovni šoli Brežice in Valvasorjevem raziskovalnem centru Krško. Leta 2013 je pridobila strokovni naziv višja kustodinja, leta 2018 pa muzejska svetovalka ter predavateljica za področje etnologije na Univerzi v Mariboru. Pripravlja, izvaja in vodi raznovrstne projekte, tako muzejske kot aplikativne, kot kustosinja, likovna kritičarka in predavateljica na področju kulturne dediščine in turizma pa sodeluje z različnimi organizacijami, avtorji in galerijami. Kot članica organizacijskih in programskih odborov sooblikuje znanstvene in strokovne posvete. Alenka Černelič Krošelj je gostja v oddaji Razkošje v glavi, avtor je Milan Trobič.

S svojim prvencem »Ta neki neki« se nam predstavlja Špela Jezovšek - Stella. Pesmi na plošči zaznamuje njen prepričljivi vokal, ki v okviru mladostnega popa prinaša njena avtorska besedila in glasbo. Stellina energična izpoved je hkrati poklon prijateljstvu, ki napaja njeno ustvarjalnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti.
Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani razpustila urad za verske skupnosti.

Kaj se zgodi, če se med otroke prikrade dolgčas
Pripoveduje: Silvij Božič.
Napisala: Zlata Volarič.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Lahko bi bila zabavna radijska igra, a se obrne drugače: pod na videz lahkotno kuliso pogovorov po – domnevno – telefonski liniji s pornografsko vsebino se luščijo boleče plasti.
Morda boste eni držali pesti zanj, drugi – zanjo, tretji pa za oba, ko se poslovni odnos skoraj obojestransko zaplete v intimno zgodbo. Enoznačnega epiloga v takih primerih skoraj ni, pomembno pa je obdržati ali pa vsaj iskati svoje življenjsko sidro: partnerski odnos in materialno varnost. Zgodba Zapeljivke pa spomni še na nekaj, kar se uporabnikom vročih linij in njihovih sodobnejših nadomestkov najbrž izmuzne: da je na drugi strani linije ne samo uslužbenka, ampak tudi polnokrvno človeško bitje.

Avtorica besedila: Mateja Perpar
Režiser: Klemen Markovčič
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Nejc Zupančič
Organizatorka izvedbe: Špela Kravogel

Ona: Polona Juh
On: Sebastian Cavazza
Glas na odzivniku: Mateja Perpar

Traja: 14'46
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija 2013

Ambiciozna študentka pride v Firence pisat magistrsko delo o baroku, v galeriji jo očara šarmanten aristokrat, po odprtju odide z njim in ... zjutraj je ni več med živimi. A to je šele začetek romana Lucije Stepančič Naj me kdo zbudi (Založba Goga). Nadaljevanje prinaša niz duhovitih, občasno celo obešenjaških pogledov na svet iz druge perspektive.
Interpretira Darja Reichman.

Dave Specter: Blues ... From The Inside Out. Sočen sprehod skozi bogastvo americane z afroameriškimi koreninami: bluesa, soula, funka, jazza in gospela.