Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico,« razmišlja o poeziji Marzanna Bogumiła Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njeni verzi z izjemno čistostjo tona silijo prej k molku kot komentiranju. Pesem interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbeno pojmovanje Srečka Koporca je bilo blizu Kogojevemu. Slogovno se je vezal predvsem na ekspresionizem, deloma tudi še na postromantiko, težnje k novemu pa so ga približale temeljem neoklasicističnega pojmovanja o oblikovanju kompozicijskega stavka. Njegova zvočna govorica je zato večplastna, a gotovo edinstvena. Izoblikoval si jo je ob temeljitem študiju doma - pri Ignaciju Hladniku na začetku, med letoma 1919 in 1921 tudi pri Mariju Kogoju, ki ga je poučeval v harmoniji, kontrapunktu in kompoziciji.

Gost oddaje je Luka Einfalt, ki je iz evfonija diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij tega glasbila pa je končal na Visoki šoli za glasbo v švicarskem Luzernu. Kot solist je nastopal z Orkestrom Slovenske vojske, Pihalnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik, Obalnim komornim orkestrom in nekaterimi vidnimi slovenskimi pihalnimi orkestri. O svoji umetniški poti je pred nekaj leti pripovedoval v pogovoru z Mihaelom Kozjekom.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo italijanskega baročnega skladatelja Tomasa Albinonija, na današnji dan namreč mineva natanko 350 let od njegovega rojstva, letos pa se spominjamo tudi 270-te obletnice njegove smrti. Albinoni je bil izvrsten violinist in zelo produktiven skladatelj. Napisal je več kot osemdeset oper, številne kantate ter veliko instrumentalnih del: sinfonije, sonate in koncerte. V mnogih je zvok godal povezoval s pihali.

Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se jugoslovanski vojski uprli z golimi telesi.
General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in da je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so bili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.

Ob stoti obletnici prve uprizoritve na odru Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, bodo tudi letos 9. junija premierno odigrali dramo Pelikan, Avgusta Strindberga, ki je bilo prvo uprizorjeno besedilo v tem gledališču. Ob pomembnem jubileju smo se o dinamiki Šentjakobskega gledališča v perspektivi stoletja pogovarjali z umetniško vodjo Mojco Kreft in direktorjem gledališča Milanom Golobom. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Na današnjem izbranem posnetku Simfoničnega orkestra San Francisco bo nastopila pianistka Hélene Grimaud, ki se je 25. aprila leta 2019 pridružila gostujočemu dirigentu Jamesu Gaffiganu za prelomni 4. Klavirski koncert Ludwiga van Beethovna. Slišali boste tudi operni interludij Richarda Wagnerja – Čar velikega petka iz opere Parsifal, Mozartovo »Pariško« simfonijo, ki je bila videti kot usojena za katastrofo", in ambiciozno delo mladega Samuela Barberja - Simfonijo št. 1.

Letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček je letos objavil (avto)biografski roman Kurji pastir, na koncu knjige pa Slovar narečnih in drugih manj znanih izrazov. Pisatelj je namreč v roman Kurji pastir (tako kot v marsikatero svoje prejšnje literarno delo) vpisal narečne besede, na primer túčenec, trnác in vánkiš. Ob tem pa je pesnik Lainšček napisal še nekaj ponarodelih pesmi v prekmurščini, na primer Nigdar neboš znala in Kak je lübezni ime. Več o svojem odnosu do prekmurščine bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu, prebral pa bo tudi nekaj svojih pesmi v prekmurščini. Nikar ne zamudite.

Spoštovani poslušalci, vabimo vas v preplet stare in nove glasbe: Palestrinovih motetov in del Gavina Bryarsa.

Glasbena medigra

Danes je praznik - dan Primoža Trubarja; na ta datum naj bi se po nekaterih virih rodil osrednji mislec in avtor slovenskega protestantizma, državni praznik pa je ta dan postal na predlog pisatelja Borisa Pahorja.
V prazničnem Literarnem nokturnu boste slišali odlomke iz besedil Primoža Trubarja En regišter... ena kratka postila; Ta evangeli svetiga Matevža; Ta celi katehismus, eni psalni in pejsni in Ta prvi deljl noviga testamenta.
Interpretira Ivan Rupnik.

Pred nami je drugo dejanje muzikala Aida, pri nastanku katerega sta združila moči Elton John, ki se je podpisal pod glasbo, in Tim Rice, ki je poskrbel za besedila. Prepustimo se glasbi drugega dejanja muzikala Aida, ki sloni na Verdijevi istoimenski operi.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Osmi junij je državni praznik - dan Primoža Trubarja; po nekaterih virih naj bi bil prav to rojstni datum osrednje osebnosti slovenskega protestantizma. Trubar se je domnevno rodil leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah, izpričano pa je, da je umrl leta 1596 v Tübingenu v Nemčiji.
V prazničnem Literarnem večeru boste slišali nekaj predgovorov k izdajam slovenske protestantske književnosti, ki so jih napisali Primož Trubar, Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Leta 2005, ko smo oddajo posneli, so jih interpretirali dramski igralci Jurij Souček, Polde Bibič in Slavko Cerjak. Brala je Simona Juvan. Glasbo je izbral Marko Stopar. Tonski mojster je bil Staš Janež, režiser pa Gregor Tozon.

Glasbo našega časa posvečamo klavirski glasbi ameriškega skladatelja Scotta Wollschlegerja. Njegovo življenje v New Yorku so prepredli vplivi pionirskih struj tamkajšnje avantgarde izpred dobrih petdesetih let – kompozicijsko znanje je nabiral pri učencu Mortona Feldmana, meditativno izročilo, čeprav iz druge roke, pa je slišno tudi v njegovem izrazu.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.