Miha Rus je jezikoslovec, slovenist, prevajalec, pesnik, rodoslovec, gasilec, bodoči bibliotekar, pevec in oče v 12-članski družini. Pesmi je pisal že v osnovni šoli, večino pa spesnil v času služenja vojaškega roka v istrski prestolnici Pulj. Med študijem slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti se je posvečal malce drugačnim besedam: njihovemu izvoru, ustroju in povezanosti. Kot rodoslovec pa raziskovanje svoje rodbine Rusovih povezuje z tudi z genetskim rodoslovjem. Kot ugotavlja Marko Rozman ima Miha Rus kljub pomanjkanju časa pred sabo veliko izzivov in neizpolnjenih želja. Zdi se, da nenehno išče načine, da še dodatno obogati svoje razkošje v glavi.

Slovenska desetdnevna vojna je bila, vsaj v svoji zgodnji fazi, predvsem vojna za mejne prehode. Formalno razžaljene zaradi izobešanja slovenskih državnih simbolov so jugoslovanske oblasti poslale več oklepnih kolon, ki bi naj simbole odstranile in z zasedbo prehodov tudi ohranile ozemeljsko celovitost na smrt bolne države. V ozadju je bila strateška šahovska igra mnogo pomembnejša in bolj kompleksna, kot je le dvigovanje ali spuščanje zastav; kdor ima vzpostavljen nadzor nad mejami, ima vzpostavljen nadzor nad državo. Zgodbe posameznih mejnih prehodov se med seboj razlikujejo, nekatere so agresorji zavzeli, pa jih potem predali. A največji mejni prehod v bivši Jugoslaviji – cestni mejni prehod Šentilj - ni nikoli padel v roke agresorju. Branilci so ga uspeli obraniti in bitka za šentiljski mejni prehod je bila ena najbolj srditih v vsej vojni. Danes s publicistično dejavnostjo nekateri tedanji akterji poskušajo zbrati in povedati resnično zgodbo o takratnem dogajanju, ki je bilo večkrat tudi napačno ali zlonamerno predstavljeno. Oddajo Sledi časa, katere ponovitev bomo poslušali, je pripravil Marko Radmilovič.

V Motníku imajo nosoroga! Boljšega vabila k poslušanju ponovitve Nedeljske reportaže že skoraj ne more biti. Oddaja sicer postreže še z marsičem, kar v tem slikovitem trgu v Tuhinjski dolini pričakuje obiskovalca. Tam je bil Ambrož Kvartič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Človek je bitje dveh svetov: notranjega in zunanjega. Kot tak je vselej na presečišču dveh razsežnosti, ki pa tvorita celovito resničnost: občutenje sveta. Kako bomo občutili zunanji svet, je odvisno od našega notranjega sveta, ki pa je v veliki meri oblikovan ravno z zunanjim. Dialektika med notranjim in zunanjim svetom je temelj človekove eksistencialne dinamike. Oba svetova se medsebojno pogojujeta in dopolnjujeta. Vprašanje harmonije med človekovim notranjim in zunanjim svetom je temeljno vprašanje njegove eksistence in samouresničitve. Notranji svet je predvsem misel; zunanji svet pa prostor, kjer misel postane smisel ali nesmisel. Človek kot bit-v-svetu je edino bitje, kateremu svet »pripada« kot notranji moment njegove osmislitve. Toda osmislitev človekove eksistence kot osvetlitev njegovega položaja v svetu je mogoča zgolj, če človek v svet ne »zapade«. »Zapadlost v svet« pa se ne začne v svetu, temveč z mislijo, ki nas vodi stran od smisla. Nasprotje samo-osmislitve je zato samo-odtujitev. Kako je torej človeku, kot bitju dveh svetov, navkljub skušnjavam obeh svetov, mogoče ohraniti eksistencialno transparentnost?
Po odgovor se tokrat obračam k sufijem, islamskim mistikom. Sufiji so obrambni mehanizem pred zapadlostjo v svet – tako zunanjim kot notranjim – našli v muraqabi. Muraqaba je ar. izraz za čuječnost, ki je ena od temeljnih metod sufijske duhovnosti. Ibn Qayim al-Džawziy je dejal, da se vse kar človek počne, začne z mislijo, notranjim dialogom ali s tihim nagovorom. S tehniko muraqabe se človek uči bdeti nad svojimi notranjimi stanji, zavestno spremljati lastne vzgibe in nadzorovati svoje misli. Prepoznati izvor misli je začetek sufijske modrosti. Znameniti al-Qušayri navaja štiri vrste misli: zlo prišepetavanje, zapeljevanje strasti, inspiracijo in resnični uvid. Sufijska duhovna psihologija pa na splošno razlikuje med tremi vrstami mislimi: spontanimi, vsiljujočimi se in resničnimi.
Ker je človekova duševnost v nenehnem gibanju, je čuječnost metoda motrenja lastne duševnosti. Preiskovanje vesti in prečiščevanje misli pomagata človeku, da uvidi, kaj je resnično in kaj lažno, kaj bistveno in kaj zgolj navidezno. V čuječni meditaciji spoznanje postaja stanje, stanje pa spoznanje. Osredotočanje na notranji svet vodi v razjasnitev zunanjega sveta. Spoznati sebe pomeni spoznati svoj Temelj in videti stvari takšne, kakršne so. Cilj čuječnosti je zato v samo-spoznanju in samo-obvladovanju, v ozaveščanju enotne resničnosti, tj. v harmonizaciji obeh svetov.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ste že slišali, kako zveni Avsenikova Slovenija od kod lepote tvoje v čačača preobleki? Predvajate jo lahko na spletu, danes pa boste v Drugem pogledu slišali glasbenika, ki jo je priredil - Lazaro Ahmed Hierrzuelo Zumeta je akademski violinist s Kube in v Sloveniji že 10 let ustvarja v različnih zasedbah. In ne uživa samo v kubanskih ritmih, zelo spoštuje tudi slovensko narodno-zabavno glasbo. Katji Krajnc je med drugim pojasnil, zakaj si želi, da bi bila tudi med Slovenci bolj cenjena.

Ob svetovnem dnevu boja proti ponaredkom bomo v Svetovalnem servisu preverili, kakšno škodo (poleg gospodarske) povzročajo ponaredki ter kako jih prepoznati in se izogniti njihovemu nakupu. Povemo tudi, kaj lahko potrošnik stori, če kupi ponaredek oz. kakšne pristojnosti imajo na tem področju Evropski potrošniški center, program Varni na internetu in Urad RS za intelektualno lastnino. Predstavnike bomo v studiu gostili po 8 h, zato vabljeni, da nas takrat pokličete ali nam pišete.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Digitalne platforme so v tem stoletju povsem spremenile načine, kako danes uporabljamo svetovni splet, kako med seboj komuniciramo, kako se širijo novice. Spremenile so načine, kako lahko nakupujemo in s tem izrazito razširile nabor izdelkov in storitev, ki so nam na dosegu oziroma, kot gre znana fraza, le klik stran. Vse bolj spreminjajo tudi načine, kako opravljamo delo in pod kakšnimi pogoji, saj s pomočjo priročno oblikovanih aplikacij vzpostavljajo nove povezave med iskalci dela in naročniki - in to na res najrazličnejših področjih dela od sorazmerno preproste dostave do neprimerljivo bolj zahtevnih oblik dela, kot je denimo računalniško programiranje.

Leto pandemije je pospešilo te procese, ki so sicer že nekaj časa pridobivali na pomenu. V času zaprtja so – kot nekakšen najbolj vidni znak prikladnosti aplikacij v času fizičnih ovir – tudi pri nas postali dostavljavci hrane v modrih ali rdečih jopičih samoumevna in vseprisotna stalnica na ulicah.

No, v globalnem smislu morda te premike še bolj simbolizira podjetje Uber, ki je zaradi 'disrupcij', ki jih povzroča na trgu osebnih prevozov, deležno izredne medijske pozornosti, intenzivnih kritik in tudi tožb. Kalifornijskemu podjetju se je z novelo zakona o prevozih v cestnem prometu prejšnji teden odprla pot tudi na slovenske ceste. Moderna tehnologija, na kateri temeljijo tovrstne aplikacije, naj bi zagotovila večjo učinkovitost, transparentnost delovanja in nove priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, smo lahko slišali med argumenti podpore.

A prevozi – naj bo hrane ali ljudi – so le en segment platform dela. Vse več je tudi takih, ki niso z ničemer vezane na neko lokalno okolje in delujejo zgolj na spletu. S svojo zgolj virtualno prisotnostjo pa predstavljajo dodaten izziv za naslavljanje potencialnih kršitev pravic njihovih uporabnikov oz. za regulacijo njihovega delovanja.

Vprašanjem, kako globoke spremembe prinaša s seboj tako imenovana platformna ekonomija in kako utegne določati 21. stoletje, smo se posvetili v Intelekti. V pogovoru so sodelovali ekonomistka prof. dr. Polona Domadenik, sociolog doc. dr. Gorazd Kovačič in pravnik izr. prof. dr. Luka Tičar.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prva vrsta je 20-minutna tedenska oddaja, v kateri glasbeniki nastopajo živo v studiu 13, spremljate pa lahko tudi videoprenos na Facebooku. Zbirka glasbenikov je pestra, torej primerna za vsako uho – tudi zato, ker igrajo živo, neposredna izkušnja pa je še intenzivnejša. Urednica oddaje je Alja Kramar, v njej pa sodeluje celotno glasbeno uredništvo 1. programa.

Madžarski kapital v Sloveniji se vse bolj krepi. Po naložbah naše vzhodne sosede v slovensko bančništvo, turizem in trgovino z vozili Madžari zdaj prevzemajo tudi 120 bencinskih servisov OMV. Naftna družba MOL bo imela tako v naši državi kar 173 servisov in bo za Petrolom drugi največji naftni trgovec v Sloveniji.

Ostale teme:
- V Palomi 41-milijonska naložba v novo linijo
- V Mežiški dolini vse manj svinca v krvi triletnikov
- V globalni akciji policisti aretirali več 100 kriminalcev

Župani goriške regije vnovič poudarili pomen četrte razvojne osi
Tik pred kopalno sezono še vedno ni jasno, kdo bo prevzel odgovornost za varno kopanje v Solkanu
V občinah Brežice in Bistrica ob Sotli do celovite in zanesljive oskrbe z vodo
V Litiji v spomin na Naceta Simončiča in na veliko veselje otrok deseti Tačkov festival

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V času, ko Fraport Slovenija končuje največjo naložbo, sodoben potniški terminal, in tik pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brniškem letališču dnevno vzleti in pristane samo nekaj letal. Bodo finančne spodbude države za večjo letalsko povezljivost Slovenije okrepile povezave? Po ocenah mednarodnih letalskih združenj naj bi se letalstvo v petih letih vrnilo na raven pred pandemijo. V Sloveniji, kjer smo ostali brez nacionalnega prevoznika, se to premika zelo počasi. Razmere močno občutijo tudi turistične agencije, nekatere so se znašle in z najemi letal zagotavljajo čarterske lete. Kjer smo in kam letimo, voditeljica Aljana Jocif z gosti.

Gostje:
- Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija,
- Nena Dokuzov, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
- Matej Knaus, predsednik Zveze turističnih agencij Slovenije, direktor agencije Palma.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Mlinarjeva hči pretenta škrata …
Pripoveduje Jernej Kuntner.
Napisala: brata Grimm.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.

Glasbena skupina Vruja je sinonim za istrsko ljudsko glasbo. In ko uporabimo pridevnik 'istrski', to seveda pomeni glasbo, narečja in občutenje, ki se razrašča prek treh dežel: Italije, Slovenije in Hrvaške. Zanimiv prostor, že od nekdaj prepreden s potmi in ljudmi, ki so praviloma odhajali v večje kraje. Spomnimo se samo Šavrink, ki jih v romanu opisuje tudi Marjan Tomšič – za preživetje sebe in družine so peš ali na oslu odhajale na pot od Gračišč do Buzeta, Motovuna in nazaj gor v Trst. Dandanes bi ob takem početju morale kar štirikrat kazati svoje dokumente. Mešanje narečij, narodnosti in kultur je tukaj torej nekaj povsem običajnega.

Vruja to različnost pooseblja in plemeniti že 20 let. Letos slavi okroglo obletnico, ki jo zaznamuje tudi izid petega studijskega albuma. Še preden ga predstavimo, se spomnimo prejšnjih: album z naslovom Vruja je izšel leta 2002, Od mladega vina, do pustne frtade 2006, tri leta zatem Ruj, čupinj, žaneštra, nazadnje pa Bres pašaporta leta 2013.

Nocoj bomo v zbirko premierno dodali še petega z naslovom Ljubezen, vojna in ... življenje, ki niza 12 skladb. Med seboj povezane s kratkimi dokumentarnimi posnetki, ki ustvarjajo zvočno kuliso in nas povedejo v prostor, čas, dogodek, ki ga opisuje pesem, ki sledi. Marino, ki je glavni avtor in producent albuma, si je namreč zamislil vse skupaj kot nek zvočni film.

Album so soustvarili člani zasedbe Vruja: Peter Kaligarič – harmonika, Gabrijel Križman – vokal, kitara in mandola, Gorast Radojevič – istrski bajs in električna kitara, Niki Grmovšek – violina, Veronika Črešnik – vokal in zvočila ter Alenka in Marino Kranjac – vokal, mandolina, kitara, sopela in violina.

Igra, nastala po predlogi hrvaškega avtorja Ivorja Martinića, je anatomija izgubljenega in nesmiselnega mestnega življenja polproletarcev. Kljub temu pa se zgodba ne izgublja v samozadostnem opisovanju, pač pa pronicljivo riše podobo današnjega razvrednotenega sveta.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Odajo posvečamo dolgoletnemu pianistu BIg Banda RTV Slovenija Silvestru Stinglu.

Danes je praznik - dan Primoža Trubarja; na ta datum naj bi se po nekaterih virih rodil osrednji mislec in avtor slovenskega protestantizma, državni praznik pa je ta dan postal na predlog pisatelja Borisa Pahorja.
V prazničnem Literarnem nokturnu boste slišali odlomke iz besedil Primoža Trubarja En regišter... ena kratka postila; Ta evangeli svetiga Matevža; Ta celi katehismus, eni psalni in pejsni in Ta prvi deljl noviga testamenta.
Interpretira Ivan Rupnik.