Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem je izbrana iz Novakove zbirke z naslovom Vračanje pogleda. Gre za tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v knjigi so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v njih na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čez dober mesec, 17. julija, se bodo v Ljubljani odprla vrata festivala Europa cantat: velikega zborovskega dogodka s predvsem izobraževalno in koncertno noto.
In zadnje leto organizatorjem ni bilo naklonjeno, pa vendar je skupini na JSKD-ju uspelo pripraviti dogodek, vreden obiska in vse pozornosti.
Kaj nam bo ponudil, nam bo povedala gostja in programska voditeljica festivala Mihela Jagodic.

Meta Hočevar je ena najpomembnješih slovenskih gledaliških ustvarjalk zadnjih desetletij, saj se je podpisala pod več kot dvesto scenografij, kostumografij in režij ter za svoje delo prejela številna domača in tuja priznanja. Po študiju se je sprva ukvarjala z arhitekturo, pozneje pa se je začela vse bolj posvečati gledališču, najprej kot scenografka, nato kot izjemna režiserka. Je avtorica vrste odmevnih gledaliških predstav v Sloveniji in tujini, med pomembnejšimi so predstave, izvedene v okviru festivala Wiener Festwochen (Dušan Jovanović: Antigona, adaptacija Ibsenove Divje račke: Družinski album in Jukio Mishima: Obisk), režije in scenografije v SNG Drama Ljubljana, med njimi največ dela Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Dominika Smoleta in Dušana Jovanovića. Kot scenografka je sodelovala z gledališči v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Rusiji, Grčiji in drugod. V knjigah Prostori igre in Prostori mojega časa se ukvarja s prostorom in časom v gledališču in arhitekturi. Je izjemno občutljiva arhitektka in premišljevalka prostora, ki je s svojim delom in mislijo pomembno zaznamovala Ljubljano. Z umetnico se pogovarja Tadeja Krečič.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo tokrat slišali glasbo Malajcev z otoka Sumatra in otočja Riau, ki leži med Sumatro in Malezijskim polotokom. Malajci so s svojo kulturo prepoznavni del obsežnega indonezijskega kulturnega prostora, tokrat bomo slišali zvočni del njihovega plesnega izročila, ki mu pravijo Zapin in je predvsem del zasebnih praznovanj in obredov, pa tudi nekaj gledališke glasbe v zvrsti, ki jo imenujejo mak jong. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Z razpravami o prihodnosti svobode in pisateljih v akciji se je v četrtek v organizaciji slovenskega centra PEN na Bledu začelo mednarodno srečanje pisateljev. Pred skorajšnim začetkom gledališkega festivala Borštnikovo srečanje v Mariboru je prijetno presenetila novica o letošnji prejemnici "prstana", na Danskem rojeni igralki Mestnega gledališča ljubljanskega, Jette Ostan Vejrup. Nagrajenec letošnje Vilenice je avstrijski pisatelj Josef Winkler, sredi tedna pa so podelili tudi Plečnikova odličja za arhitekturo. Pogovarjali smo se z arhitektko, gledališko scenografko in režiserko Meto Hočevar, prejemnico Župančičeve nagrade mesta Ljubljane za življensko delo. V okviru festivala Mesto žensk se začenja Festival WoW-women on women - ženske o ženskah, ki bo trajal skoraj ves mesec (do 25.6.). Muzej novejše zgodovine Slovenije pa je odprl razstavo ob 30-letnici ustanovitve države Republike Slovenije.

Glasbena medigra.

Med letošnjimi gosti festivala Fabula je tudi Ana Marwan (1980), slovenska pisateljica, ki že dalj časa živi v Avstriji; tam je leta 2008 prejela nagrado Schreiben zwischen den Kulturen. Do zdaj je izdala dva romana: prvenec Krog suhe južine je izšel leta 2019 v nemškem jeziku, Zabubljena pa nedavno v slovenščini, pri založbi Beletrina. V obeh se avtorica posveča medčloveškim odnosom tako, da prepleta realni in domišljijski svet. V njenem pisanju pa izstopa poetičen način ubesedovanja, ki s fragmentarnostjo, dnevniškimi in esejističnimi zapisi ustvarja čuten romaneskni svet, prepojen z ironijo, ponekod celo s sarkazmom. Avtorica se sicer ozira za postmodernističnimi postopki pisanja, vendar bolj kot te v ospredje romana Zabubljena pretanjeno postavlja analize odnosov ter študije družbenih norm. S pisateljico se je pogovarjal Gregor Podlogar.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Mesto Blois je bilo v 16. stoletju tesno povezano z verskimi vojnami in Šentjernejsko nočjo. Prvo polovico 10. oddaje iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere posvečamo dogodkom in političnim spletkam, ki so na francoskih tleh sledili po tem krvavem dogodku in jih bomo osvetlili ob pomoči zapiskov Alexandra Dumasa in Henryja Jamesa ter glasbenih primerov Orlanda di Lassa, Jeana-Baptista Lullyja in Étienna Mouliniéja. Predstavili bomo tudi nekaj umetnikov z dvora Gastona Orléanskega v Bloisu, v sklepnem delu oddaje, v katerem bomo preskočili nekaj stoletij, pa bomo obiskali Fondation de Doute, najpomembnejši evropski muzej laboratorij gibanja Fluxus, ki se je razmahnilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. To gibanje konceptualne umetnosti bomo predstavili skozi prizmo glasbenih del Johna Cagea in Marcela Duchampa.

Ruskega pisatelja Dmítrija Gluhovskega (1979) slovenski bralci že poznajo po znanstvenofantastičnem romanu Metro 2033, v kratkem pa bo pri založbi Litera izšlo njegovo precej drugačno delo: Tekst, realistični družbenokritični roman o sodobni Rusiji, ki pa obravnava tudi zelo univerzalne teme. Prevaja ga Lijana Dejak. Naslov se nanaša na tekstanje, pošiljanje SMS-ov, saj je vloga telefona v našem življenju ena od poglavitnih tem romana. Bralec gleda na svet skozi oči Ilje, osrednjega junaka, in postopno se mu razkriva njegova zgodba:
Ilja se po sedmih letih kazenske kolonije v Solikamsku vrne domov in ugotovi, da je mama tik pred njegovim prihodom umrla zaradi kapi. Tako je pretrgana njegova edina povezava s svetom in izgubljena edina možnost, da bi se vrnil v normalno življenje. Ilja obupan poišče pokvarjenega policista Petjo, ki mu je pred sedmimi leti podtaknil drogo, in ga v afektu umori. Ko brska po Petjevem telefonu, se pred njim razgrne vse njegovo življenje. Spozna njegove domače, prijatelje in sodelavce ter se celo zaljubi v njegovo dekle. Ugotovi, da je Petja skrivaj prodajal zaplenjene droge, in izkaže se, da bi lahko sam speljal do konca neki njegov posel ter – če bi imel res veliko srečo – pobegnil in začel novo življenje v tujini.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Med slovenskim občinstvom je opera Madame Butterfly zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev. V Mariboru se je doslej zvrstilo devet produkcij, predzadnja je bila v sezoni 2008/2009, zadnja pa prejšnji petek, 4. junija.
Pod režijo aktualne uprizoritve se podpisuje Pier Francesco Maestrini, ki ga mariborsko operno občinstvo med drugim pozna po režijah Verdijevih oper Aida in Moč usode ter Gounodevega Fausta. Dirigent Stefano Romani je v mariborski operi že dirigiral Verdijev Nabucco. Scenograf in oblikovalec videa je Nicolás Boni, kostumograf pa Luca dall’ Alpi.

Danes se sliši kar neverjetno, da je opera Madame Butterfly ob krstu doživela pravi polom. Pucciniju so očitali predvsem to, da je uporabljal glasbo iz drugih svojih del, pa tudi glasbo drugih skladateljev. Nad takim sprejemom je bil presenečen in je delo pred drugo uprizoritvijo precej spremenil. Zelo uspešno, saj je nova opera začela zmagovito pot po vseh opernih odrih sveta.
Nocojšnji izvajalci bodo: Rebeka Lokar (Čo-Čo-San), Renzo Zulian (Pinkerton), Jaki Jurgec (Sharpless), Irena Petkova (Suzuki), Dušan Topolovec (Góro), Klavdija Kuzkin (Kate Pinkerton), Bogdan Stopar (Jamadori), Alfonz Kodrič (Bonec), Sebastijan Čelofiga (cesarjev komisar), Bojan Hinteregger (uradnik registrature) in Dada Kladenik (Butterflyina mama).

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Vorancu je bila blizu delavska tematika, saj je že pred prvo vojno zapustil domače okolje in iskal zaposlitve v mestih. Celo v Trstu. V črtici Za delom, ki je bila leta 1914 objavljena v Ljubljanskem zvonu, najdemo odmev te grenke pisateljeve tržaške zgodbe. Črtico bere Štefka Drolc.