Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ars • četrtek, 22. jul. 2021

Ars • čet, 22. jul.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov festivala Europa cantat, ki letos poteka v slovenski prestolnici.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladatelj, ki je na začetku svoje umetniške poti
vdihaval zrak gledališča kot član orkestra in ki je v prostoru pod zapornico spoznal mnogo tujih
del, je ljubil opero – tudi njegovo poslednje dokončano delo je ravno opera.

10:00
Poročila

Gershwin je bil, kot smo omenili že v eni izmed prejšnjih oddaj, ne glede na slavo in denar vedno isti. Skromen in nezahteven. Priljubljen je bil pri vseh opaznih umetnikih: od jazzovskih dirigentov, svetovno znanih teoretikov, skladateljev resne glasbe, glasbenikov s Tin Pan Alleyja do filmskih in gledaliških zvezdnikov.

11:00
Poročila

Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok.
V tokratni oddaji B-AIR Zvok in glasba v razvoju otroka bo razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembnih odraslih.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Letos mineva 90 let od rojstva španskega pisatelja Juana Goytisola. Rodil se je leta 1931, umrl pa leta 2017.
Prvo knjigo je izdal leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, v domačo Španijo se je vrnil po diktatorjevi smrti. Izdal je več kot petindvajset romanov, pisal je tudi eseje. Juan Goytisolo sodi med najpomembnejše sodobne evropske pisatelje; za svoje delo je prejel več uglednih literarnih nagrad. Spomin na življenje, ustvarjanje in razmišljanje Juana Goytisola bomo oživili z današnjo oddajo Razgledi in razmisleki, v kateri boste slišali pogovor, ki ga je s pisateljem leta 2014, ko je obiskal Ljubljano, pripravil Andrej Rot.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

V oddaji bomo tokrat predstavili življenje in delo portugalskega pianista in skladatelja Joseja Vianna da Motte. V prejšnji oddaji ste lahko poslušali glasbo Enriqueja Granadosa, ki je bil poleg rojaka Isaaca Albéniza ključen za nastanek španske klasične glasbe. To, kar za špansko glasbo predstavljata Granados in Albeniz, predstavlja na Portugalskem Jose Vianna da Motta. V interpretacijah pianistov Joaoja Costa Ferreire in Arturja Pizzara boste slišali izbor da Mottovih klavirskih del: Fantazijsko skladbo, op. 2, Fantasio Dramatico za klavir in orkester, Balado, op. 16 in izbor štirih Portugalskih klavirskih rapsodij (2-5).

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes se na gradu Snežnik začenja 9. mednarodni intermedialni festival na Plavajoči grad/Floating castle. Na njem bo vse do nedelje na 14ih odrih nastopilo več kot 120 skupin in 400 umetnikov, kar pomeni, da gre za največji festival Plavajoči grad doslej. Ob 21h se bo s koncertom na Kongresnem trgu sklenil letošnji festival Europa Cantat. Organizatorjem je uspelo v Ljubljano pripeljati švedsko zasedbo, kvartet Ringmasters. Šestdnevni program koncertov, delavnic in posebnih projektov je pri nas združil pevce iz vse Evrope, jih povezal v skupnem petju, vsem zborovskim navdušencem pa predstavil vso raznolikost in barvitost zborovskega petja in poskrbel za zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede.

16:30
Mladi virtuozi

17:00
Prenos Europa cantat

18:30
Izšlo je

Glasbena medigra

22. julija pred stotimi leti se je v Ljubljani rodil Branko Žužek, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec pa tudi novinar in dramatik. Umrl je julija leta 2001. Objavil je pet pesniških zbirk za odrasle in več knjig črtic, pripovedi in pravljic za mladino ter knjigo spominov. Za njegovo najpomembnejše delo velja avtobiografska zbirka črtic Kruh moje matere iz leta 1973. Izbranih pet pesmi Branka Žužka v tisku še ni bilo objavljenih. Interpretacija: Pavle Ravnohrib.

V tretji oddaji s skupnim naslovom Zapisani spomin, v katerih poslušamo izbor iz zvočnih izdaj Glasbeno narodopisnega instituta, se bomo posvetili ljubezenskim pripovednim pesmim. Te so bile predstavljene v četrti knjigi in na pripadajoči zgoščenki iz zbirke Slovenske ljudske pesmi.

V Komornem studiu bomo predstavili izbrane koncertne posnetke z izstopajočih koncertov komorne glasbe, ki so jih glasbeniki izvedli na 32. festivalu Imago Sloveniae 2020. Najprej se bo predstavil ugledni češki Trio Smetana, ki je otvoril festival in se je v Mestnem muzeju Ljubljana posvetil izvedbi klavirskih triev Ludwiga van Beethovna, Bohuslava Martinuja in Antona Stepanoviča Arenskega: poslušali bomo 1. stavek Beethovnovega Klavirskega tria v c-molu, št. 3, op. 1, in Klavirski trio v d-molu, št. 2, Halbreich 327, Bohuslava Martinuja. Na festivalu je drugič nastopil avstrijski Trio Van Beethoven, ki se je posvetil izvedbi Beethovnovih del: Tria v G-duru, op. 1, št. 2, in Tria v B-duru, op. 97, imenovanega ''Nadvojvoda'', iz Beethovnovega zrelega obdobja. Iz Beethovnovega zadnjega dela te oblike bomo poslušali prvi in drugi stavek Klavirskega tria v B-duru, op. 97, št. 1, z imenom Nadvojvoda Ludwiga van Beethovna. V Narodni galeriji je nastopil godalni oktet Oberton, v katerem igrajo godalci iz Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske ter Latvije, Rusije in Ukrajine. Izvedli so skladbe Franza Schuberta, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Johanna Svendsena, poslušali pa bomo prvi, tretji in četrti stavek Mendelssohnovega Okteta za štiri violine, dve violi in dva violončela v Es-duru, op. 20. Avgusta je v Mestnem muzeju nastopil tudi trio uveljavljenih glasbenikov iz Italije in Velike Britanije v zasedbi tria: Bruno Canino – klavir, Luisa Sello – flavta – in Ariana Káshefi – violončelo. Predstavili so pester spored komornih del, ki so jih napisali Johann Sebastian Bach, Gioacchíno Rossini, Luigi Hugues, François Borne, Johann Népomuk Húmmel in Jeanne-Louise Farrenc. Po izboru glasbene urednice Tjaše Krajnc bomo poslušali Trio v e-molu za flavto, violončelo in klavir, op. 45, Jeanne-Louise Farrenc, ki je bila v 19. stoletju prva in edina učiteljica klavirja na pariškem glasbenem konservatoriju.

22:00
Poročila

Posebej za radio napisano delo sodobne francosko-senegalske pisateljice brez zadržkov razgalja novodobno suženjstvo in na intimni ravni - obliko energijskega vampirizma.
Hilda je zgodba o meščanski gospodarici, ki postane obsedena s svojo hišno pomočnico. S prilaščanjem njene intime poskuša zapolniti votlost svojega sicer premožnega življenja. Skozi dolge govore gospe Lemarchandove ne veje samo zgodba o agoniji, o mučenju, o izkoriščanju in nemoči, to je zgodba o najbolj temnih straneh neoliberalizma in je tudi kritika socialnega brezčutja finančnih in političnih elit. Ta odnos do podrejenega je izražen do skrajnosti, saj se služkinja Hilda v drami sploh ne pojavi – kot da je ni! Vzeta ji je beseda - tako kot številnim žrtvam trgovine z ljudmi ali brezpravnim in oropanim delavcem, ki se ne morejo in ne znajo braniti. Priča smo srhljivi zgodbi, ki nas opominja, da smo lahko ali gospa Lemarchand ali Hilda, lahko pa tudi Hildin soprog, ki je – čeprav malo navzoč, glavna oseba radijske igre.
Dela Marie Ndiaye so francoski kritiki že v samem začetku dobro sprejeli; izpostavili so njeno inovativnost in mojstrstvo pri ustvarjanju mrakobnega vzdušja, ki pogosto spominja na Kafko.

Avtorica besedila: Marie Ndiaye
Avtorica prevoda: Ana Prislan
Režiser in dramaturg: Alen Jelen
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Organizatorka izvedbe: Špela Kravogel

Gospa Lemarchand: Nataša Barbara Gračner
Frank: Gregor Gruden
Corinne: Vesna Pernarčič

Traja: 42'12''
Produkcija uredništva igranega programa 2014

Glasbena medigra

Aarona Coplanda, Luigija Dallapiccole in Egila Hovlanda druži posebna vez, saj sta bila Copland in Dallapiccola Hovlandova mentorja kompozicije.
Glasbeni motto Coplanda je bil, da bi morala glasba pripadati vsem ljudem, in je ustvarjal glasbo herojskih refrenov, umirjenih liričnih godalnih pasusov in plesnih fanfar. Povsem drugače je ustvarjal Dallapiccola, ki ga uvrščamo med začetnike dvanajsttonske kompozicijske tehnike, imenovane dodekafonija.
Egilu Hovlandu so vplivi Coplanda in Dallapiccole omogočili vpogled tako v evropska kot neevropska aktualna glasbena dogajanja vse do trenutka, ko je sredi petdesetih let izoblikoval svoj lastni glasbeni jezik in dosegel mednarodno uveljavitev.

23:59
Slovenska himna

34:43
Sigitas Parulskis: Vse, kar si si želel
29:07
Zapisani spomin 5
7:00
Lewis Carroll: Fantazmagorija
1:27:07
Banchetto musicale: Vselej Dowland, vselej otožen
29:29
Violinist Matjaž Porovne v družbi Tartinija in Saint-Saënsa
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov