Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čustveno intenzivna pesem Pogovarjaj se z menoj znane slovenske prozaistke, pravljičarke in pesnice Ele Peroci načenja temo bivanjske stiske in samote.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Gospe in gospodje, vabimo vas k poslušanju uglasbitve Zvonov, pesnitve Edgarja Allena Poea v svobodnem ruskem prevodu Konstantina Balmonta. Ruski prevod je Sergej Rahmaninov dobil v anonimno odposlanem pismu - pisateljica se je razkrila šele po njegovi smrti, očitno pa ji je bilo znano, kako zelo očaranod donenja cerkvenih zvonov je bil skladatelj že v otroštvu. Pritegnil pa ga je tudi prevod besedila Edgarja Allena Poea, menda tako zelo, da se je kar takoj lotil komponiranja »štiristavčne simfonije«, kakor jo je sam imenoval.

O kiparstvu Petra Černeta je likovni kritik Aleksander Bassin zapisal, da je zanj značilna nekakšna romantična ironija, ki se kaže v brezmejni igri z različnimi formami, kar pa je vedno veljalo tudi za nadrealizem in fantastiko. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2001 posnela Vida Curk.

V tokratnih potovanjih se bomo z zvokom in glasbo podali k ljudstvu Saramaka v Surinam, med avstralske staroselce, med lovce v afriški Mali, v indijski Radžastan in na otok Biak, nedaleč od indonezijskega dela Nove Gvineje … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop.
Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis.
Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku.
Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost.
Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi.
V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov prihodnjo soboto bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.

tonski mojster: Jernej Boc

Glasbena medigra.

Francoski pisatelj Pierre Lemaître je letos aprila dopolnil 70 let. V arhivu hranimo dragocen pogovor z njim; leta 2014, ko je bil gost 46. srečanja pisateljev PEN na Bledu, se je z njim pogovarjala Tadeja Krečič. Pogovor je nastal kmalu po izidu romana Na svidenje tam zgoraj, za katerega je Lemaître prejel prestižno Goncourtovo nagrado. V slovenščino je delo prevedel Matej Leskovar.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Oddaja, ki smo ji dali naslov Oksitanija – dežela trubadurjev in je bila prvič na sporedu januarja leta 2017, bo v znamenju trubadurske lirike, ki je od konca 11. do začetka 13. stoletja cvetela v tej južnofrancoski deželi. Slišali boste izbor trubadurskih pesmi Guilhelma de Peitieusa, Raimona de Miravala, grofice iz mesta Dia, Bernarta de Ventadorna, Girauta de Bornelha in drugih, manj znanih ustvarjalcev viteške ljubezenske lirike. Na sporedu bo tudi glasba Charlesa Gounoda in Richarda Wagnerja.

Letos je dvajset let, odkar je umrl najbolj znani brazilski modernistični pisatelj Jorge Amado. Njegova dela so prevedena v kakih 50 jezikov. Svojo domovino je upodabljal kot vedro in optimistično, hkrati pa polno velikih socialnih in ekonomskih razlik. Mi se bomo posvetili odlomku iz njegovega romana Viva Tereza, ki ga je napisal leta 1972. Protagonistka Tereza je usodna ženska in hkrati krhko bitje z ranami iz otroštva. Pooseblja življenje, ljubezen in brazilsko ljudstvo. Besedilo interpretira dramski igralec Aleš Valič, prevedla ga je Breda Ozim Kristanović. Oddajo, ki je nastala leta 2012, je uredila Tadeja Krečič.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Mineva sto let od smrti ruskega književnika Aleksandra Aleksandroviča Bloka. Poleg lirskih dram, na primer Roža in križ, je pisal pesmi, zbrane v različnih ciklih: Mesto, Nočna vijolica, Jambi in drugih. Vrh njegove lirike pa predstavljata pesnitvi Skiti in Dvanajst. Blok se je rodil leta 1880 v Sankt Peterburgu kot sin profesorja. Študiral je pravo in filozofijo, potoval po zahodni Evropi, postal središče ruskega simbolističnega gibanja in pozdravil oktobrsko revolucijo. Marjan Kovačevič Beltram je za Literarni nokturno izbral nekaj njegovih pesmi: Ante lucem, Razpotja, Neznanka in Domovina je prevedel Tone Pavček, pesem K točilni mizi sem pričaran pa Ciril Zlobec.

V uvodu v neposredni prenos koncerta prisluhnite skladbi Sebastiana de Vivanca, čigar glasba bo zvenela tudi na koncertu festivala SEVIQC Brežice, ter pogovoru s Klemnom Ramovšem, ki bo predstavil letošnji festival.

Sporočilo umetnikov obiskovalcem koncerta in poslušalcem:
Glasba je že od samega začetka odražala duhovnost človeškega bitja. Vsak trenutek v življenju družbene skupine spremlja glasba, tako da postane način življenja, razumevanja našega okolja, kulture in občutka. Stoletja minevajo in načini se spreminjajo, problemi človeka in njegovih želja pa so enaki. Zato lahko glasba vzbudi te občutke tudi skozi stoletja, kajti tisto, kar je za spodbudo človekove duše skozi zvoke, ne more umreti, zato lahko ohrani svoj učinek skozi čas. To povezavo s preteklostjo želi Amystis deliti z vami. S svojimi raziskovalnimi in umetniškimi predlogi vam želimo pokazati življenje in duhovnost Španije 16. stoletja. Glasba velikih polifonistov je idealen način za odpiranje mostov med duhom ljudi različnih časov.

Program:
Bernardino Ribera (ca.1520–1580)
Defensor alme; Catedral de Ávila
Dimitte me ergo
Vox in Rama
Beata Mater
Juan Navarro (ca.1525–1580):
Ave Regina
neznan naslov; Codex Santiago, 1616*
Ecce ascendimus Hierosolimam; Codex Santiago, 1616*
Laboravi in gemitu meo; Codex Santiago, 1616*
***
Juan Navarro (ca.1525–1580):
Simile est regnum; Codex Santiago, 1616*
Erat Iesus eiiciens daemonium; Codex Santiago, 1616*
Sebastián de Vivanco (1551–1622):
Magnificat primi toni; Liber Magnificarum, Salamanca, 1607
Sanctorum Meritis; Catedral de Ávila
Tomás Luis de Victoria (1548–1611):
Caligaverunt oculi mei
Ave Maria a 8

* prvič izvedeno v sodobnem času

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.