Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem ameriške pesnice in esejistke Jane Hirschfield se začne z distihom Naj ne rečejo: nismo videli. / Videli smo. // in se nadaljujeje v podobnem razpoloženju, toda v nekem trenutku se njeno razpoloženje spremeni. Kako, boste izvedeli ob poslušanju Utrinka ali pa če boste segli po knjigi, v kateri je bila pesem objavljena (Nezbrani komadi, izbral Andrej Ilc, Mladinska knjiga 2020).

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čeprav se ga štiri desetletja po njegovi smrti spominjamo in obravnavamo predvsem kot glasbenega ustvarjalca, je življenjski vsakdanjik Lucijana Marije Škerjanca obsegal še veliko več kot le zlaganje glasbe, saj je deloval kot pedagog, celo ustanovitelj in prvak skladateljske šole, uradnik in pomembna oseba v slovenskem glasbenem življenju - bil je na čelu Akademije za Glasbo v Ljubljani, kot direktor Slovenske filharmonije, kot glasbeni pisec in avtor učbenikov med obema vojnama.

V oddaji predstavljamo kitarista, skladatelja in pedagoga Žarka Živkovića. Vrsto let je deloval na področju jazzovske glasbe, potem pa je diplomiral iz klasične kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V zadnjih letih se posveča predvsem skladanju, njegovo glasbo na skladateljskih večerih v Slovenski filharmoniji izvajajo najvidnejši slovenski poustvarjalci. Z Žarkom Živkovićem se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.

Najprej bomo slišali Mozartov Koncert za flavto, harfo in orkester v C – duru, K 299. Edino delo, v katerem je pisal za harfo, je skladatelj ustvaril med polletnim bivanjem v Parizu leta 1778. Zvočna kombinacija flavte in harfe je bila takrat zelo nenavadna, saj si je harfa šele pridobivala svoje mesto v orkestru, danes pa je delo priljubljeno tako med flavtisti kot harfisti. Na sporedu bo še skladateljev Godalni kvartet v D – duru, K 575, ki je prvi iz cikla tako imenovanih Pruskih kvartetov, posvečenih pruskemu kralju Friedrichu Wilhelmu II.

Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo. Avtor oddaje, ki jo zdaj ponavljamo, je Ivan Merljak.

»Vsi naši načini, kako mislimo gledališče, so omejeni na kategorije, ki so pravzaprav aristotelske kategorije iz Poetike, lahko bi celo rekli, da smo zapleteni vanje ali ujeti na njihove limanice, pa nihče niti ne pomisli, da bi jih celovito preizprašal,« v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča zapiše klasična filologinja, teoretičarka, znanstvenica in aktivistka gledališča Florence Dupont in nadaljuje: »Če hočemo dekolonizirati odre in si zagotoviti sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na tem začetku 21. stoletja, moramo torej popolnoma, do temeljev dekonstruirati Poetiko ter tako razkriti etnocentrične postulate, ki se danes predstavljajo kot vednost.«
O knjigi, ki odpira veliko novih linij za raziskovanje, se je z avtorico spremne besede, dr. Svetlano Slapšak, pogovarjala Magda Tušar.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Beethovnovo leto je mimo, naj živi Beethoven – to bi lahko bil moto koncerta, ki je bil 6. marca v Berlinski filharmoniji brez občinstva, a pred kamerami in mikrofoni. Paavo Järvi je vodil Berlinske filharmonike; kot solist se je tam prvič pojavil rusko-nemški pianist Igor Levit, ki je s svojimi interpretacijami Beethovna povzročil pravo senzacijo. Z Berlinskimi filharmoniki je muziciral že leta 2015 na velikonočnem festivalu v Baden Badnu, marca pa je bil njegov uradni prvenec v Berlinski filharmoniji – čeprav pred praznimi sedeži. In seveda je bil eden od Beethovnovih klavirskih koncertov nujen za to priložnost: Levit in Järvi sta se odločila za petega, ki s svojim briljantnim Es-durom ustvarja harmoničen most do drugega dela programa: redko izvajane Šeste simfonije Sergeja Prokofjeva, ki je nastala prav po vzoru Beethovna.

Prekmurci se radi pohvalijo, da je prekmurščina jezik. Jezikoslovec Max Weinreich pa je trdil, da je jezik narečje z vojsko in mornarico. Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo prešteli prekmursko jezikovno mornarico v tem nekdanjem panonskem morju. Gost: prof. dr. Hotimir Tivadar.

Dragi poslušalci, Orlando di Lasso je bil osebnost, ki ji je v enem opusu uspelo združiti tisto, kar je bilo modno na Italijanskem, čemur so se klanjali Flamci, kar so imeli radi Francozi in v kar so verjeli Nemci.
Bil je Valonec, torej so mu bili chansoni domači. Kot deček je menda pel v cerkvi sv. Nikolaja v Monsu - torej je rastel ob mojstrih franko-flamske šole -, legenda pravi, da so ga zaradi čudovitega glasu kar trikrat ugrabili. Nazadnje naj bi ga bil Ferrante Gonzaga odpeljal na Sicilijo. Pozneje je v Mantovi, Milanu in Rimu preživel več kot 15 let: k srcu so mu prirastle hudomušnost villanesc, neposrednost moresc in spevnost canzon, prenesena v madrigale.
Poti v Anglijo in Francijo ter na Flamsko pa so ga pravzaprav pripeljale na Bavarsko. Na tamkajšnjem dvoru vojvod Albrehta Petega in njegovega sina Viljema je ostal do smrti, zvest 37 let. In nujno moramo dodati, da je bil dvor empirično naravnan, naklonjen glasbi in znanostim. Orlando di Lasso je bil kot dvorni kapelnik v prvi vrsti zadolžen za 'resno glasbo', maše in motete. Zadnjih je ustvaril okrog 600 in nekaterim se bomo posvetili tudi mi, skupaj z ansamblom The King's Singers.

Glasbena medigra

Frank Bükvič je bil doma v Puconcih pri Murski Soboti. Leta 1946 je zapustil domovino, doktoriral iz gospodarsko-političnih ved v Gradcu, emigriral v ZDA in v New Yorku doktoriral iz germanistike. Na univerzi v Fairfieldu je poučeval nemško in rusko književnost in bil predvsem pisatelj. Že leta 1948 je objavil obširni roman Brezdomci, nato pa še vrsto drugih knjig.
Martin Jevnikar je pisatelja Bükviča takole ocenil: »Bükvič je velik pripovednik. Njegovi ljudje so izklesani, polni življenja, ne mislijo veliko, ampak delajo. Epsko pripovedovanje je preprosto, dramatično, barve so izrazite in ostre, predvsem pa so novi ljudje in njihovi problemi.«
Zgodbo Pometač Marich interpretira dramski igralec Aljoša Ternovšek.

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Sodobna slovenska književnost ni samo književnost, ki nastaja v Ljubljani ali Mariboru. Eden izmed književnikov, ki je s svojim opusom pritrjeval tej misli, je bil tudi Ernest Ružič, pesnik, pisatelj in novinar, ki se je rodil 4. aprila 1941 v vasi Peskovci na severu Goričkega, umrl pa lani v Murski Soboti. Njegovo poezijo in malo manj prozo bomo poslušali v Literarnem večeru, ki ga je na pragu tisočletja pripravil njegov pesniški in pisateljski kolega Milan Vincetič.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.