Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriškega književnika Raymonda Carverja poznamo predvsem kot pisca kratkih zgodb, toda sam je nekoč zapisal: "Začel sem kot pesnik. Moja prva objava je bila pesem. Zato imam občutek, da bi bil zelo zadovoljen, če bi vklesali na moj nagrobnik 'Pesnik in pisec kratkih zgodb - in občasno esejist.' V tem vrstnem redu."

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vse o novi sezoni osrednjega in edinega slovenskega poklicnega koncertnega zbora, Zbora Slovenske filharmonije, boste izvedeli v pogovoru z Gregorjem Klančičem, umetniškim vodjem ansambla.

Črno-bele tipke najdemo na klavirju in ker jih je zelo veliko, je tudi glasba, ki prihaja iz klavirja, zelo bogata. Poleg klavirja pa imajo tipke tudi orgle, čembalo, čelesta … Kako pa zvenijo ta glasbila?

Na prvem družinskem koncertu bomo slišali glasbeno zgodbo o slončku Babarju, ki jo je uglasbil Francis Poulenc. Mali slonček zelo hitro ostane brez mame, na srečo pa dobi lepo obleko in avto. Kljub temu ga vleče domov, v domači gozd, kjer postane …

Jean-Philippe Rameau: Tamburin
Claude Debussy: Deklica z lanenimi lasmi
César Franck: Preludij iz Preludija, fuge in variacij v h-molu
Francis Poulenc, prir. Paul Yeon Lee: Slonček Babar
Théodore Dubois: Toccata v G-duru

Tatjana Kaučič, klavir
Luca Ferrini, klavir
Gregor Klančič, orgle
Saša Mihelčič, pripovedovalka

V ponedeljek zvečer je v Trstu preminil Klavdij Palčič, slovenski grafik, slikar, kipar, scenograf, ilustrator in kostumograf. Rodil se je v Trstu 5. avgusta leta 1940. Tam je obiskoval gimnazijo, potem pa študiral na umetniškem liceju v Benetkah. V šestdesetih letih je bil soustanovitelj tržaške umetniške skupine Raccordosei pri kulturni organizaciji Arte viva. V istem času je poučeval risanje in umetnostno zgodovino na slovenskih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1977 je ustanovil grafični atelje Graficenter pri Založništvu tržaškega tiska. Za svoje ustvarjanje je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Dolga leta je bil predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prav zdaj je v tržaškem Kulturnem domu na ogled razstava Palčičevih del, s katero sta umetnika ob 80.obletnici rojstva počastili Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Slovensko stalno gledališče v Trstu. S Klavdijem Palčičem se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo tokrat slišali vrsto pesmi, ki jim na severovzhodu Brazilije pravijo »aboio«. To so pesmi pastirjev, s katerimi zganjajo in ženejo živino. Vsak pastir ima svojo pesem, skupaj z nekaterimi ponavljajočimi glasovi pa neposredno vplivajo tudi na obnašanje živine, ki po načinu petja prepoznava svojega pastirja… Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Na začetku izpostavljamo pridobitev desetletja, pravkar odprto prenovljeno stavbo Cukrarne. Pripravili smo pogovor s Sebastijanom Pregljem, prejemnikom Večernice, nagrade za mladinsko književnost časopisa Večer, ki se mu pridružuje prejemnik letošnje pesniške nagrade Fanny Haussmann Matjaž Pikalo. Poročamo tudi s četrtkove celjske proslave ob 170-letnici najstarejše slovenske založbe – celjske Mohorjeve družbe. Na Dunaju v Weltmuseumu so odprli razstavo o Almi Karlin z naslovom »Sama okoli sveta«, ki smo jo obiskali, v Milanu pa smo bili na Sejmu moderne in sodobne umetnosti MIART. Osvežili bomo tudi spomin na »Certifikat Kulturno podjetje«, ki ga je v sodelovanju s še nekaj akterji nedavno predstavilo društvo Asociacija, in opozorili na odmeven obisk skladatelja Vinka Globokarja ta teden v Sloveniji.

Glasbena medigra

Avgusta je Slovenijo obiskala mehiška pisateljica in pesnica ameriškega rodu Jennifer Clement, ki ni samo zanimiva ustvarjalka, temveč tudi prva ženska, ki je leta 2015 v skoraj sto letih obstoja postala predsednica mednarodnega PEN-a. Jennifer Clement je bila tokrat v Sloveniji kot gostja Festivala Izrekanja v Celju, ob tej priložnosti pa je KUD Festival Izrekanja izdal izbor njene poezije z naslovom Ledeni mož v prevodu Neže Vilhelm. Jennifer Clement namenjamo tokratno oddajo Razgledi in razmisleki, ki jo je pripravila Staša Grahek.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Ob koncu prejšnje oddaje smo se ustavili ob pravljičnem gradu Ussé, ki je navdihnil zgodbe Moja mati gos Charlesa Peraulta in glasbo Mauricea Ravela, tokrat pa bomo v uvodu obiskali utrdbo Chinon. V njeni bližini se je konec 15. stoletja rodil veliki francoski pisatelj François Rabelais, avtor romana v petih knjigah Gargantua in Pantagruel, ki je nastajal kar tri desetletja. Prav tema romanesknima junakoma – domišljijskima velikanoma iz starih ljudskih pravljic, ki ju je Rabelais v knjigah predstavil na nadvse humoren, tudi ironičen način – namenjamo skoraj celotno 19. oddajo iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere. Slišali boste nekaj nadvse humornih odlomkov iz slovenskega prevoda Branka Madžareviča, pa tudi, kako so zgodbe o Gargantui in Pantagruelu v glasbo prelili Jean Francaix, Azio Corghi in Elliott Carter.

Ljubezen je naslov najnovejšega romana uveljavljenega in večkrat nagrajenega irskega pisatelja Roddyja Doyla. Rodil se je leta 1958 v Dublinu, kjer živi in ustvarja. Leta 1992 se je zapisal v zgodovino ugledne Bookerjeve nagrade kot prvi irski nagrajenec, in sicer za roman Paddy Clarke, ha ha ha, čeprav je že v osemdesetih napisal humorni igri in tri izvrstne romane Barrytownske trilogije: The Commitments (1987), Otroček (The Snapper, 1990) in Kombi (The Van, 1991) – po njih so bili posneti tudi filmi. Roddy Doyle piše tako za odrasle kot za otroke in mladino, ustvarja pa tudi za gledališče, televizijo in film. V vseh delih razkriva svoj pronicljivi, družbenokritični in angažirani odnos do sveta in posameznika, vedno neposredno, z izrednim posluhom za dialog, za živ jezik, vselej s tankočutnim humorjem in predvsem empatijo.
Ljubezen je roman o prijateljstvu med moškima poznih srednjih let, napisan skoraj v celoti v dialogu. Zunanje dogajanje je postavljeno v dublinske pube in restavracije v eni sami noči. Njuno spominjanje, ki je zdaj bolj zdaj manj zanesljivo, zajema desetletja prijateljstva, družinskih vezi, ljubezni, strasti.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Franjo Frančič se je na letošnjem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstil v ožji izbor s kar tremi zgodbami. Dve smo poslušali v ponedeljkovem Literarnem nokturnu, Plavaj, Matija, plavaj pa je tretja zgodba, ali bolje črtica, ki se je prebila med najboljše po mnenju žirije. V njej duhovito spregovori o lažnem in pristnem v umetnosti in o težavah, ki jih ima s hramom slovenske kulture, Cankarjevim domom.
Franjo Frančič je morda najbolj znan po romanu Domovina, bleda mati, s svojimi besedili pa je že večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in dvakrat - za zgodbi Pesem embria in Dež, dež ... - tudi prejel nagrado.
Zgodbo Plavaj, Matija, plavaj interpretira Željko Hrs.

Nastopili so:
basist Barnaby Rea kot nosač Hobson,
sopranistki Rocío Pérez in Natalia Labourdette kot nečakinji,
tenorist John Graham-Hall kot Bob Boles,
mezzosopranistka Catherine Wyn-Rogers kot lastnica pivnice Auntie,
baritonist Jacques Imbrailo kot lekarnar Ned Keene,
mezzosopranistka Rosie Aldridge kot gospa Sedley,
tenorist James Gilchrist kot rektor Horace Adams,
basist Clive Bayley kot odvetnik Swallow,
baritonist Christopher Purves kot kapitan Balstrode,
sopranistka Maria Bengtsson kot učiteljica Ellen Orford in
tenorist Allan Clayton kot Peter Grimes.
Posnetek je nastal štiriindvajsetega aprila v madridski Kraljevi operi. Hišni zbor in orkester je vodil dirigent Ivor Bolton.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.