Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Giuseppe Torelli: Sonata v D –duru za trobento, godala in basso continuo
Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta; Severnonemški solisti; Uwe Präkelt, dirigent

Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v d – molu, op. 5, št. 12, La Follia
Izvajalca: Kvartet in ansambel Henryja Purcella

Arcangelo Corelli: Sonata za violino in continuo, št. 12 v d – molu, op. 5, La Follia (prir. za kljunasto flavto)
Izvajalca: Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Maks Strmčnik, čembalo

Luigi Cherubini: Godalni kvartet št. 3 v d-molu
Izvajalec: Kvartet Debussy

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V Glasbenih poudarkih danes predstavljamo dva koncerta. V Minoritski cerkvi v Mariboru se je že v nedeljo začel Glasbeni festival Minoriti, ki ga letos prvič pripravljata glasbeno društvo Saksofonija in Društvo ljubiteljev rock glasbe Boom v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor. Potem ko sta se sinoči tam predstavila saksofonist Jan Gričar in akordeonist Nejc Grm, bosta nocoj ob pol osmih nastopila pianista Bojan Gorišek in Milko Lazar, dolgoletna glasbena prijatelja, ki sta v času skupnega sodelovanja posnela šest albumov in nastopila po več turnejah v Sloveniji in tujini. Nocoj bosta kot solista in v duu izvajala glasbo Milka Lazarja in ameriškega skladatelja Phillipa Glassa.

V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske se v tem tednu nadaljuje glasbeni cikel Jesenske serenade. Nocoj ob 20h bosta v cerkvi sv. Katarine na Topolu pri Medvodah nastopila baritonist Jaka Mihelač in kitarist Jure Cerkovnik. Oba umetnika živita v tujini. Jaka Mihelač je od sezone 2019/2020 solist v Berlinski državni operi, Jure Cerkovnik pa poučuje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu in koncertira. Na koncertu, ki sta ga poimenovala Bodi tiha pesem, bosta izvedla dela Giulia Caccinija, Alessandra Scarlattija, Josipa Procházke, Jeana-Paula-Égida Martinija, Benjamina Ipavca, Lucijana Marije Škerjanca in Antona Lajovca. Spored bo obogatila poezija slovenskih pesnic Saše Pavček in Barbare Korun, ki jo bo interpretirala igralka Tina Uršič.

Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Nabucco
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Giuseppe Verdi / Temistocle Solera: Nabucco – prizor in arija Abigaile iz 2. dejanja opere Nabucco
Izvajalci: Ana Pusar Jerič, sopran; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Giovanni Bottesini: Veliki koncertantni duo za violino, kontrabas in orkester
Izvajalci: Benjamin Ziervogel, violina; Zoran Marković, kontrabas; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Nabil Shehata

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Alojz Srebotnjak / Srečko Kosovel: Oktober
Izvajalca: Slovenski komorni zbor in dirigent Marko Vatovec

Igor Stravinski: Tri skladbe za klarinet solo
Izvajalec: Dimitri Ashkenazy, klarinet

Sergej Sergejevič Prokofjev: Koncert za violino in orkester št.1 v D-duru, op. 19
Izvajalci: Igor Ozim, violina; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Samo Hubad

Aram Hačaturjan: Maškarada (suita iz Lermontove drame)
Izvajalci: Simfonični orkester iz Moskve; Veronica Dudarova, dirigentka; Alexander Detisov, solist na violini

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Nenadni ustvarjalni mrk Igorja Markeviča še danes zaposluje in bo gotovo tudi v prihodnje zaposloval najrazličnejše raziskovalce življenja tega umetnika. Ko se je, star šele trideset let, po razpadlem zakonu s Kiro Nižinsko, s katero je imel sina Vaslava, v vrtincu druge svetovne vojne nenadoma znašel v Italiji brez veljavnega državljanstva in še ni bil zvezan z drugo soprogo, potomko slovitih rimskih patricijev - Topazio Caetani - je pozimi leta 1942 v svojem tedanjem zatočišču v Firencah doživel svoj prvi psihofizični zlom, ki ga je v svojih poznejših knjižnih spominih opisal kot občutek »smrti med dvema življenjema«. Kaj natančno je s tem mislil, je zagotovo vedel le on sam, drugi lahko le ugibamo.

O čem govorimo, ko govorimo o pripovedi? Je kakšna razlika med rabo tega izraza v literarni vedi in spoznavni filozofiji? Je literarna oznaka kratka pripoved sinonimna z izrazom kratka proza? Kako se literarna kratka pripoved povezuje ali razhaja z zgodbo? Obstaja pripoved brez zgodbe? Odgovore na ta vprašanja iščemo z redno profesorico, doktorico Alojzijo Zupan Sosič, avtorico antologije najkrajše slovenske pripovedi Na balkonu visoke hiše. Za obsežni projekt je pregledala okoli 1000 knjig, pripoved pa je tudi področje njenega znanstvenega raziskovanja.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 7. oktobra, ob 17.05.

Režiserka Rosanda Sajko se je s svojim opusom nepreklicno zapisala med najvidnejše ustvarjalce slovenske radijske igre, še zlasti tiste za otroke. V radijskem arhivu je več kot 350 programsko še vedno živih radijskih iger, njeno sočasno teoretično raziskovanje pa je zaokroženo v eni temeljnih študij umetniške radiofonije – v knjigi Poetičnost zvoka. K številnim nagradam na mednarodnih festivalih in nagradi Prešernovega sklada se je v 2021 pridružila še nagrada zlati glas Društva dramskih umetnikov Slovenije. Njen moto, ki jo je spremljal vso radiu zvesto ustvarjalno pot, pa je zapisan v naslovu mozaične portretne študije.

Avtor in režiser: Klemen Markovčič
Mojster zvoka: Nejc Zupančič
Bralec: Igor Velše

Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger v režiji Rosande Sajko – Brata Grimm Mizica, pogrni se; Dieter Waldmann Dubrowski; Frane Puntar A; Antoine de Sainte Exupery Mali princ; Vitomil Zupan Upor črvov; Milan Jesih Mora radijskega jutra; Peter Breščak Legenda o preplahu; G. Wolfgang Graetz (Volfgang Grec) Okus pekla; Gordana Kunaver Etude za Svita; Momo Kapor In spet noč; Frane Puntar Vzorček; Dieter Waldmann Stroji stavkajo; Peter Handke Slušna igra dve in Frane Puntar Hojladrija.

Traja: 14'34''
Produkcija uredništva igranega programa 2014.

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Glasbeni raziskovalci uvrščajo Musorgskega med najbolj fascinanten glasbene ustvarjalce 19. stoletja, mnogi so mnenja, da je bil neke vrste avtodidaktični genij, drugi ga imajo prav zato za diletanta, saj je bil brez akademske glasbene izobrazbe.
A kakorkoli, verjetno nihče drug ni na tak način in v tolikšni meri s svojim ustvarjanjem prenovil ruske glasbe. Tudi samospevne.
Brez sonca je cikel šestih samospevov, ki bo v ospredju te oddaje. Zvenel bo v izvedbi mezzosopranistke Marijane Lipovšek in pianista Grahama Johnsona.

V ospredju tokratne oddaje Glasbeni utrip so začetki abonmajskih ciklov. Obiskali smo dva koncerta Slovenske filharmonije, koncerta cikla Filharmonični klasični koncerti in Pretežno vokalni cikel. V novo sezono je zakorakala tudi Ljubljanska opera s predstavo posvečeno 50 letnici smrti Igorja Stravinskega, v Mariboru pa se je pričel prvi Glasbeni festival Minoriti. Obiskali smo tudi drugi koncert Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, v nadaljevanju oddaje pa bomo spregovorili še o izvedbi Verdijeve opere Moč usode v graški operi, koncertnem ciklu Glasbeni dialogi, ki je v septembru potekal v Kopru in o koncertu APZ Tone Tomšič v okviru cikla Plečnik in a capella.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbena medigra

Poezija Jureta Jakoba že od prve avtorjeve knjige, Tri postaje, navdušuje številne slovenske bralce. Jakobova refleksivna lirična govorica z značilnim umirjenim, domala meditativnim ritmom za jasno izrisanimi podobami ali prizori stvarnega sveta tipa za tistim, kar je v jeziku stežka ulovljivo: bodisi vez, ki govorca veže na svet ali drugega bodisi nejasen spomin ali čustvo; ob tem niso redki tudi pesniški dialogi z drugimi ustvarjalci, tokrat je to Josip Murn. Interpretira: Tomaž Gubenšek.

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Opereta, ta nebogljena pastorka naših razmer, vedno v stran potisnjena, malo spoštovana in negovana, a še najbolj zaželena srcem, potrebnih oddiha in razvedrila, kdo je ne bi ljubil?
Toliko nam nudi in poklanja: kdo bi je danes ne imel rad, da mu prinese neskaljenega veselja?
(neznani avtor, Jutro 1943)

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.