Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1.ANTONIO VIVALDI:
KVARTET V C-DURU PREČNO FLAVTO, OBOO, FAGOT IN BASSO CONTINUO: LARGO - ALLEGRO - LARGO - ALLEGRO
Glavni izvajalec: CAMERATA KÖLN

2.JOHANN SEBASTIAN BACH:
ORKESTRALNA SUITA ŠT. 3 V D-DURU, BWV 1068
Orkester: KOMORNI ORKESTER CARL PHILIPP EMANUEL BACH
Dirigent: PETER SCHREIER

3. DOMENICO SCARLATTI:
SONATA V F-MOLU, K. 19
Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ
\t
4. LEOPOLD ANTONIN KOŽELUH:
GODALNI KVARTET V G-DURU, OP.32, ŠT.2
Glavni izvajalec: KVARTET STAMIC

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

1.LUDWIG VAN BEETHOVEN:
SIMFONIJA ŠT. 8 V F-DURU, OP. 93
STOCKHOLMSKI FILHARMONIČNI ORKESTER
Dirigent: WILHELM FURTWÄNGLER

2. JOHANNES BRAHMS:
INTERMEZZO V A-MOLU, OP. 118, ŠT. 1
Klavir: MARIA YUDINA

Le zakaj naj bi le v vinu utapljali otožnost? Mar ni glasba primernejša, da razvedri duha in srce?
Igralka: Iva Krajnc

1.GIOVANNI BOTTESINI:
KONCERT ŠT. 2 V H-MOLU ZA KONTRABAS IN ORKESTER
Kontrabas: ZORAN MARKOVIĆ
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Dirigent: ANTON NANUT

2.FRÉDÉRIC CHOPIN:
3 IMPROMPTUJI
1. OP. 29, ALLEGRO ASSAI
2. OP. 36, ANDANTINO
3. OP. 51, VIVACE
Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ

3.GEORGES BIZET:
ARLEŽANKA, SUITA ŠT.1
LONDONSKI FESTIVALSKI ORKESTER
Dirigent: ALFRED SCHOLZ

Dama Britanskega imperija, hči škotskih staršev, sicer pa Avstralka Joan Sutherland vsekakor sodi med pevske veličine 20. stoletja: imela je čudovit, močan, a hkrati mehak in gibek glas, podprt z muzikalnostjo in izvrstno pevsko tehniko. Luciano Pavarotti, ki ni nikoli pozabil omeniti, da je prav ona zaslužna za njegovo dihalno tehniko, po kateri je slovel, jo je označil za glas stoletja, Montserrat Caballé, ki je pela podoben repertoar, pa je njen glas opisala kot nebeški.

Holst je enigmatičen skladatelj. Lastno pot je našel brez odvečnih vplivov drugih mojstrov in je imel presenetljivo majhen vpliv na mlajše generacije, čeprav se je dve leti starejši Ralph Vaughan Williams od njega naučil prav toliko, kakor mu je nudil sam. Holstova glasbena govorica je bila nekonvencionalna. Ko se je rešil Wagnerjevega vpliva, je postajala vedno bolj oglata, formalna in kontrapunktska. Modalnost je uporabljal povsem drugače kakor njegovi angleški sodobniki ter se v tem pogledu bolj približal Paulu Hindemithu. Ni maral teoritizirati o glasbi, in je nekoč zapisal, da se skladatelj ne zaveda svojega ustvarjalnega procesa.

Simfonični orkester RTV Slovenija je v Cankarjevem domu na predzadnjem koncertnem dejanju abonmajske sezone Kromatika nastopil pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, sopranistko Thereso Plut. Prav tako v četrtek, 19. maja, je bilo le malo stran – v SNG Opera in balet Ljubljana – prvič izvedeno novo delo skladatelja Roka Goloba, kozmična opera z izvirnim angleškim naslovom The Sound.
V nadaljevanju predstavljamo še koncert pihalnega kvinteta Levante v ciklu Amabile z muzejem, Slavnostno akademijo ob 150-letnici Glasbene matice, nastop mešanega pevskega zbora Psallite v okviru Sakralnega abonmaja in koncert tradicionalne indijske glasbe, imenovan Mir skozi kulturo – Pax cultura. Prav ob koncu napovedujemo še projekt z naslovom Aurora – glasbeno doživetje s Carmen Manet in novo razstavo o Vladimirju Lovcu.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Dva metra petindvajset dolgi in več kot štiristo kilogramov težki koncertni klavir Grand Piano 225 s subkontra F. – s štirimi tipkami več kot po navadi so začeli izdelovati leta 1907, tega so izdelali 1925. Leta 1937 je bil rabljen prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju, ki se ga spominja nečak Peter Hribar. Zakaj in kako se je klavir potem znašel na Radiu Ljubljana, kjer je služil kot preparirani klavir – tak, za posebne zvočne učinke – vse dokler niso čezenj trajno položili pregrinjala? Da je vse to ugotovil, je skladatelj, aranžer in pianist Gregor Strniša zagnal raziskovalno akcijo, o kateri je tudi napisal zgodbo v treh delih. Ta je režiserju Klemnu Markovčiču služila za radijsko dokumentarno igro leta 2018. Klavir so zdaj obnovili v delavnici mojstra Jožeta Bende in pripravili slavnostno predstavitev v studiu 26 Radia Slovenija.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poljski pianist, skladatelj in državnik Ignacij Paderewski je prvič snemal v svojem bivališču v Morgesu v Švici, že čez kakšno leto pa snemanja ponovil v Parizu in kasneje v Londonu. Po začetnem odporu do zvočnega snemanja, s katerim so imeli probleme mnogi njegovi kolegi pianisti, se je Paderewski očitno v kratkem času privadil na neizprosno ozračje snemalnega studia. Na posnetkih ni več slišati nervoze, ki je bila mestoma še prisotna na tistih iz Švice. Čeprav so ga kritiki razglašali za čarovnika klavirja, klavirskega kralja in pianista globalne razsežnosti, mnogi njegovi sodobniki in rivali niso bili tega mnenja. Ob priznavanju interpretativnih moči, so mu najpogosteje očitali tehnične pomanjkljivosti. V današnji oddaji boste lahko slišali posnetke iz Pariza in Londona, ter kasnejše iz Združenih držav, predvsem pa novejše posnetke skladb za klavir Ignacija Paderewskega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne.

"Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu.

Pavlina Šifrar je 21. 3. 2022 nastopila v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske.

Giovanni Girolamo Kapsberger, prir. Leopold Hurt: Toccata Arpeggiata
Silvius Leopold Weiss: Suita št. 2 v D-duru
Peter Suitner: Improvizacija, op. 56e
Johann Baptist Bauer: Abschied, op. 98 (Slovo)
Konstantia Gourzi: Between the lines, op. 93 (Med vrsticami)
Slovenska ljudska, prir. Tomaž Plahutnik: Ko ptičica sem pevala
Freddy Golden: Snapping Fingers (Tleskanje s prsti)
Urška Orešič Šantavec: Meditacije za citre, Meditacija a
Harald Oberlechner: Jazz-Exercise 1 (Jazz vaja 1)

Pavlina Šifrar je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih v Glasbeni šoli Grosuplje. Vpisala se je v razred citer, kjer jo je prva leta poučevala Cita Galič, potem pa Neli Zidar Kos. Leta 2020 bila sprejeta na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je njena profesorica Karmen Zidar Kos. Med svojim šolanjem se je več let zapored udeležila poletnih citrarskih seminarjev v Celju. Udeležila se je tekmovanj TEMSIG in Svirel, kjer je osvojila bronasto plaketo in srebrno nagrado, ter mednarodnega citrarskega tekmovanja v Münchnu za Nachwuchsförderpreis II. V letu 2021 je na mednarodnem tekmovanju Celeia osvojila zlato plaketo in na državnem tekmovanju TEMSIG zlato plaketo, prvo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Februarja 2022 se je udeležila 9. mednarodnega citrarskega tekmovanja v Münchnu in v kategoriji od 16 do 18 let in na njem prejela prvo nagrado.

Pisatelj Tomo Podstenšek se je podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

Godalni kvartet Butter oživlja staro glasbo na nov in svež način. V njihovi interpretaciji bo oživel dinamičen glasbeni program, ki so ga napisali prijatelji Haydn, Mozart in Vanhal (vsi tudi Dittersdorfovi prijatelji) za svoja glasbena druženja. Tako je nastalo veliko izvrstne glasbe, tudi te, ki jo kvartet izvaja na izvirnih glasbilih.
Johann Baptist Vanhal: Quartetto VI: Oeuvre 6e (Op.6/6)
Franz Joseph Haydn: Quartetto III: Oeuvre XVI. (Op.20/3)
Wolfgang Amadeus Mozart: Quartetto V: Opera X. (K. 464)

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v njihovih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa, ki razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič lažje, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Leta 1986 so pevci z Vrha nad Laškim povabili pevce okoliških vasi, da se jim pridružijo v tamkajšnjem kulturnem domu in pripravili so srečanje, katerega del s pesmimi spoznavamo danes. Skupine pevcev so bile različne, v sporedu pa lahko slišimo že kar nekaj zavestnih poskusov ohranjanja izročila v osemdesetih letih.

Šestindvajseti koncert v Komornem studiu bosta izvedla izjemna glasbena umetnika: flavtist Matej Zupan in pianistka Sae Lee. Njun koncertni spored bo obsegal pet skladb iz zakladnice japonske in slovenske glasbe 20. in 21. stoletja. Poslušali bomo predvsem sodobne skladbe, najprej Sonato v štirih stavkih za flavto in klavir japonske skladateljice srednje generacije Yuko Uebayashi, nato delo za flavto solo O odurmós tes anatolés II – Dnevnik z nekega potovanja na vzhodu Ivana Florjanca, sledili bosta solistični skladbi vodilnega japonskega glasbenega ustvarjalca 20. stoletja Toruja Takemicuja: Skica Deževnega drevesa za klavir in Glas za flavto. Radijski koncert bomo sklenili s še enim delom za duo flavte in klavirja Kassóuga, danes 90-letnega japonskega skladatelja Makota Shinohare.

Voda kot naravna prvina usodno sestavlja in določa človekovo bivanje na Zemlji. Avtor je uporabil arhaično ljudsko legendo, po kateri je vodna vila skrbela za to, da so bile njene dobrine in grozote enakomerno porazdeljene med vsa bitja. V Geistrovi igri vodna vila namreč simbolizira usodne naravne sile, delujoče z vsemi njihovimi tvornimi in uničevalnimi razsežnostmi na človekovo neugnano bit, ki jo poosebljajo mlinar, njegova žena in naposled sin.

Režiser: Aleš Jan
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Pripovedovalec - Polde Bibič
Mlinar - Boris Ostan
Vila - Maja Končar
Mlinarjeva žena - Nataša Ralijan
Starka - Majda Potokar
Bagerist - Tomaž Grubenšek

Balado, ki jo je uglasbil Jani Golob, in variacije na temo Dvorakove Rusalke,je pela sopranistka Olga Gracelj.
\t\t
Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
.

Glasbena medigra

Ameriškega romanopisca in avtorja številnih kratkih zgodb Johna Cheeverja so pogosto imenovali "Čehov iz predmestja". V svojih delih je prikazoval duhovno in čustveno praznino ljudi v 20. stoletju, še posebno pripadnikov srednjega razreda, ki so v Ameriki živeli na obrobjih mest. Po navadi je to počel z veliko mero ironije, s katero je nekoliko omilil svoj v osnovi mračen pogled na svet. Podobno razpoloženje prevladuje v zgodbi z očetom, ki jo boste slišali v nocojšnjem Literarnem nokturnu. Morda je v njej celo nekoliko bolj poudarjena humorna plat. Vabimo vas k poslušanju.

Prevajalec: Matej Juh
Interpret: Jožef Ropoša
Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc
Tonski mojster: Miro Marinšek
Urednik oddaje: Matej Juh
Leto nastanka: 2011

Lou Harrison je bil študent Henryja Cowella, dodatno kompozicijsko znanje pa je pridobival tudi pri Arnoldu Schönbergu. Zaslužen je predvsem za stapljanje glasbenih tradicij Tihega oceana in zahodnoevropske klasične tradicije. Pogosto je uporabljal javanski gamelan, skupek tolkal, nad katerimi se je ob koncu 19. stoletja navduševal že Claude Debussy.
Strict Songs za osem baritonov in komorni orkester Louja Harrisona temelji pa na ritualni pesmi Indijancev Havajo. Harrison se je dolgo navduševal nad pentatonskimi lestvicami, pri tej kompoziciji pa je intervale znotraj pentatonskih lestvic določil v natančnih matematičnih razmerjih. Intervali se tako eden od drugega nekoliko razlikujejo, v nasprotju z nam poznano in največkrat uporabljeno temperirano uglasitvijo, kjer so vsi intervali enaki.