Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo:

Uroš Krek: Sonatina za godala
izveba: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

2. Josef Suk: Serenada za godalni orkester v Es-duru, op. 6
izvedba: ansambel I musici de Montreal, dirigent: Jurj Turovski

Gal Hartman: Divertimento za godalni orkester
izvedba: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Tomislav Fačini

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Poslušamo:

Gabriel Faure: Suita Dolly, op. 56 za klavir štiriročno
izvedba: Klavirski duo Dekleva

Edvard Grieg: Nedokončani godalni kvartet v F-duru
izvedba: Norveški godalni kvartet

Slovenski pesnik Gregor Podlogar je velik ljubitelj glasbe. To je opaziti tudi v njegovi poeziji, saj poleg pogostih aluzij na glasbene teme njegove pesmi odlikuje tudi izrazita ritmičnost. Podlogarjev pesniški subjekt se gibko sprehaja med osebnofilozofskimi in širše družbenimi momenti, njegova ekonomičnost izrazja pa dokazuje, da je mogoče z izbrano besedo zaobjeti vesolje podob.

Poslušamo:

Gioacchino Rossini: Sonata za godala št. 1 v G-duru
izvedba: Komorni orkester Sofijskih solistov

Giovanni Battista Viotti: Koncert za violino št. 2 v E-duru
izvedba: violinistka Martha Carfi in Bavarski komorni orkester iz
Münchna

Tilen Slakan: Serenada za godala
izvedba: Komorni godalni orkester Akademije za glasbo Ljubljana

Tilen Slakan: Fantazija
izvedba: trobentač Jon An Herlič in pianistka Angelina Nanut Kalič

Joachim Raff: Godalni oktet v C-duru, op. 176
izvedba: Komorni ansambel Akademije sv. Martina na poljih

Franz Danzi: Kvintet v Es-duru, op. 67
izvedba: Albert Schweitzer kvintet

Georg Muffat: Sonata v G-duru
izvedba: ansambel La stravaganza Köln

Komorni zbor Megaron, ki ga vodi letošnji Kozinov nagrajenec in nagrajenec Prešernovega sklada, Damiján Močnik, je od 3. do 8. junija gostoval v Nemčiji, kjer se je udeležil enega najbolj zahtevnih zborovskih tekmovanj v Marktoberdorfu. Na tekmovanju je zmagal v kategoriji mešanih zborov, prejel 2. nagrado tekmovanja in še dve posebni priznanji. Nemškemu občinstvu se je predstavil tudi na več koncertih. Ob tem odličnem uspehu smo Damijána Močnika povabili pred radijski mikrofon. Z njim se je pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma.

Slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Marij Čuk je 23. junija dopolnil sedemdeset let. Rodil se je v Dolini pri Trstu, zdaj živi v Hruševici na Krasu in v Trstu. Je avtor osmih pesniških zbirk in štirih romanov, za roman Prah je dobil pred tremi leti nagrado Vstajenje, za prevod Črnega obroča pa nedavno drugo vsedržavno italijansko nagrado Nabokov, če omenimo samo najvidnejši priznanji. Marij Čuk je tudi literarni in gledališki kritik, delal je kot novinar in urednik in je stalni sodelavec uredništva za kulturo na tretjem programu Ars radia Slovenija. Marija Čuka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Poslušamo tradicionalno in klasično indijsko glasbo, ki prihaja z različnih področij te velike dežele. Glasba je del izročila od samega nastanka hindske civilizacije in ima posebno mesto tudi v mitologiji, saj so jo iznašli bogovi. To bogastvo instrumentalne in vokalne glasbe je del zbirke, ki jo je v začetku petdesetih let na vinilni plošči predstavil Harold Curlander, srečujemo pa se z mnogimi značilnimi glasbili in načini izvajanja, ki jih le redko najdemo tako zgoščene in na enem mestu.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V središču tokratne Kulturne panorame bosta pisatelj Roman Rozina in njegov roman Sto let slepote; zanj je prejel nagrado kresnik, ki jo pri časopisu Delo namenjajo najboljšemu romanu leta.
Predstavili bomo festivale Ljubljana, Lent in Ana Desetnica, ki se začenjajo v teh dneh.
Govorili bomo o razstavah V Ukrajini / Iz Ukrajine in Plečnik: metropola, kraj, vrt, ki sta na ogled v Ljubljani.
Za konec pa bomo povzeli dogajanje na simpoziju o umetnostni in arhitekturni dediščini plemstva med starimi in novimi režimi, ki je bil pred dnevi na ZRC SAZU v Ljubljani.
Kulturno panoramo pripravljamo v Uredništvu za kulturo Tretjega programa – Programa Ars. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Miha Klemenčič, pred mikrofonom Staša Grahek.

Glasbena medigra

Ko je februarja za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado, so v utemeljitvi med drugim zapisali: "Klasični filolog in prevajalec akademik prof. dr. Kajetan Gantar se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom. Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine."
Konec januarja se je s Kajetanom Gantarjem pogovarjala Staša Grahek.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Kvartet Fauré, ki deluje že vse od leta 1995 in ga sestavljajo Erika Geldsetzer – violina, Sascha Frömbling – viola, Konstantin Heidrich – violončelo in Dirk Mommertz – klavir, je 6. decembra lani nastopil v t. i. Šotorski dvorani, oblikovani kot konjska podkev, pri čemer naj bi se arhitekti zgledovali po nekdanjih shakespearjanskih gledališčih v Britaniji. Šotorska dvorana je del Državnega kulturnega centra MUSE v mestu Tokorozawa, ki je v prefekturi Saitama, le nekaj deset kilometrov severozahodno od središča Tokia. Glasbeniki so tam izvedli Klavirski kvartet v a-molu, edino ohranjeno komorno delo Gustava Mahlerja in obsežno suito Slike z razstave Modesta Musorgskega, ki sta jo za zasedbo violine, viole, violončela in klavirja priredila Dirk Mommertz in Grigory Gruzman.

Ob dnevu državnosti smo posegli po knjigi dr. Franceta Bučarja z naslovom Temelji naše državnosti. France Bučar - živel je med letoma 1923 in 2015 - se je rodil v Bohinjski Bistrici, sodeloval je v NOB, po vojni pa diplomiral in doktoriral na pravni fakulteti. Po letih disidentstva se je dejavno vključil v politiko in si prizadeval za samostojno Slovenijo. V znameniti 57. številki Nove revije je leta 1987 objavil svoj prispevek za slovenski nacionalni program. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izvoljen v slovensko skupščino in nato postal njen predsednik. Na čelu Skupščine Republike Slovenije je bil tudi med osamosvojitveno vojno in vse do leta 1992. France Bučar je bil ena središčnih političnih osebnosti Slovenije pa tudi kritičen premišljevalec njenega stanja in duha. Poglavje Pritisk povprečnosti iz njegove knjige z naslovom Temelji naše državnosti, ki je izšla leta 2012, bere Brane Grubar.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Ko je Čajkovski v Italiji začel pisati partituro za Pikovo damo, je glasba kar vrela iz njega. Bil je "neizmerno navdihnjen" – tako je rekel sam – in je opero napisal v zelo kratkem času.
Zgodovinski viri pričajo, da Čajkovski nikoli ne bi napisal tega dela, če ne bi njegov mlajši brat Modest napisal libreta zanj. Modest Čajkovski je bil namreč dramatik in Puškinova Pikova dama se mu je zdela primerna snov za glasbeno gledališče. V libretu se je oddaljil od Puškina v prizorih, ki so na skladateljevo željo bolj ustrezali glasbeni obdelavi.

Zbor in orkester milanske Scale bo vodil Timur Zangijev, v glavnih vlogah pa nastopajo: Nažmidin Mavljanov (Herman), Asmík Grigorián (Liza), Roman Burdenko (knez Jelecki), Aleksej Markov (grof Tomski) in Julija Gerceva (grofica).

Srečka Kosovela odkrivamo po slojih. Še vedno nam ni povsem znan. Bil je stara duša, ki je zapustila mlado, komaj 22-letno telo. In zdi se, kot bi bilo to iskanje njegove misli in besede del umetnosti same, v katero nas vabi. To se sklada z njegovo gibljivo filozofijo. Lirik Krasa in morda kar največji slovenski modernist, ki je veliko pisal o globinah morja in usodah mornarjev, pa je v svoje pesmi vtkal tudi politična vprašanja slovenstva, Evrope in nujno preobrazbo sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali te: Balada o narodu, Drevesa v dolini, Vihar, Vihar, Ne prosi, brat, Rdeči atom, Kličem vas.

Igralec: Matevž Müller
Režiserka: Ana Krauthaker
Glasbena opremljevalka: Tina Ogrin
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič
Urednica: Tesa Drev, Žiga Bratoš
Leto nastanka: 2014

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.