Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem, ki se začenja z verzom: "Ničesar, Var, ne sadi prej kot trto posvečeno," je napisal rimski pesnik Quintus Horatius Flaccus, rojen petinšestdeset let pred Kristusom. Njegovo poezijo je največ prevajal nedavno preminuli akademik in Prešernov nagrajenec Kajetan Gantar - tudi to pesem v interpretaciji dramskega igralca Zvoneta Hribarja.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poleg Prokofjeva in Stravinskega sodi Šostakovič med najopaznejše ruske oziroma nekdanje sovjetske skladatelje 20. stoletja. Njegov opus zajema 15 simfonij (te sestavljajo osrednji del opusa) in 15 godalnih kvartetov. Za violino, klavir in violončelo je prispeval po dva koncerta, večino časa je ustvarjal tudi filmsko glasbo. V njegovem opusu najdemo veliko orkestralnih suit, nekaj skladb za klavir solo ter druga komorna dela.

Zlata Ognjanović je v svoji dobra tri desetletja trajajoči pevski karieri nastopila v več kot tisoč opernih predstavah in upodobila 65 vlog. Uveljavila se je tudi kot izvrstna pevka samospevov in drugih vokalno-instrumentalnih del in tako je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami trajno obogatila slovensko glasbeno umetnost. Za dosežke na področju operne umetnosti je letos februarja prejela tudi nagrado Sama Smerkolja.

Oddajo namenjamo glasbi francoskega skladatelja Césarja Francka. Najprej bomo slišali njegovo obsežno Sonato za violino in klavir v A-duru, ki jo je napisal leta 1886 in jo za poročno darilo podaril belgijskemu violinistu Eugenu Ysayju. Sonato bosta izvedla violinist Primož Novšak in pianistka Helene Basler. V nadaljevanju pa Franckova tridelna skladba, Preludij, arija in finale za klavir solo v izvedbi pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak ter Preludij v priredbi za dve harfi v izvedbi harfistk Mojce Zlobko Vajgl in Ute Jungwirth.

Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kakor je bilo tedaj v navadi. Danes ponavljamo oddajo o tem, kako so ga posneli mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.

Vabimo vas, da prisluhnete radijski priredbi besedila, ki ga je napisala Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja, v katerem avtorica interpretira in analizira primere gledaliških besedil in predlog za uprizoritve Žige Divjaka, Simone Semenič in Marka Požlepa. V celoti je besedilo izšlo v knjigi Drama, tekst, pisava 2 pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega.

Glasbena medigra

Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, v današnjem Orkestralnem jazzu bomo predstavili Jazz At Lincoln Center Orchestra with Wynton Marsalis in njihovo ploščo The Music of Wayne Shorter.
Začetki zasedbe Jazz At Lincoln Center Orchestra segajo v leto 1988, ko jo je vodil dirigent David Berger. Prav zares pa je zaživela leta 1991, ko je umetniško vodstvo prevzel sloviti trobentač Wynton Marsalis, ki je tudi duhovni oče džezovskega dela newyorškega Lincoln centra. Njihov džezovski orkester je izredno aktiven in popularen. Koncerti so praviloma razprodani, njihove plošče dosegajo najvišje umetniške standarde.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Zelo cenjeni poljsko-ameriški pianist Emanuel Ax je na koncertu 27. maja znova nastopil s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia v Münchnu. Pianist že več kot pet desetletij navdušuje ljubitelje glasbe po vsem svetu tako s svojim igranjem kot s svojo skromno, srčno držo. Dela Frédérica Chopina so bila steber njegove kariere in med zaprtjem zaradi epidemije koronavirusne bolezni je ponovno poglobil svoje razumevanje te glasbe. Plemenitost in sijaj njegovega tona zagotavljata popolne pogoje za 2. Klavirski koncert v f-molu, ki ga je Chopin napisal pri 19 letih. Za tem bo Hannu Lintuu dirigiral še 2. Simfonijo Jeana Sibeliusa.

Nova serija Lahkonočnic prinaša šest novih zvočnih pravljic slovenskih pisateljev, ki otrokom približajo bosanski, albanski, makedonski, ruski, ukrajinski in nemški jezik. Pravljice naj bi otrokom pomagale najti skupen jezik z njihovimi priseljenimi sovrstniki. Ustvarjene so v slovenščini, del dialogov pa vsebuje tuje besede ali fraze. Poleg slovarja jih spremljajo tudi igre za učenje tujega jezika. Gostja oddaje je profesorica didaktike slovenščine na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Barbara Baloh.

Lahkonočnice so brezplačno dostopne na spletu, nastale pa so v sodelovanju med podjetjem A1 Slovenija in Pionirskim domom – Centrom za kulturo mladih.

V zadnjem času Hubadove priredbe ljudskih precej redko slišimo na koncertnih odrih, čeprav je bil prav Hubad tista osebnost v zgodovini slovenske glasbe, ki je ljudsko pesem postavila na koncertni oder.

»Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, – kaj mislite! – in ne pamet: takšni so.« Prav res. Imeli so neustrašnega župana, kakršnih ni nikjer drugod, in občinskega hlapca, ki je bil v nedeljah za policaja, celo razbojnika Cefizlja so imeli, čeprav je ta prihajal od drugod. S časom pa so se tako namnožili, da »so se nekateri naselili ob Dravi, nekateri ob Muri, nekaj jih je prišlo celo do morja«.

Humoristični pisatelj Fran Milčinski (1867–1932) je bil sodnik, pisati pa je začel že kot študent. Razmere, ki jih je spoznaval na področju mladinskega prestopništva, je prikazal v romanu Ptički brez gnezda, v satiričnih črticah pa je neutrudno smešil malomeščansko in uradniško miselnost ter pikro komentiral politično in kulturno dogajanje na Slovenskem. Butalci, njegovo najbolj znano delo, so postali prvovrstna humoristična klasika, čeprav so v knjižni obliki izšli šele sedemnajst let po pisateljevi smrti.

Zasedba
ALJOŠA TERNOVŠEK: Dve poletji in ena zima, Butalski policaj in Cefizelj, Butalski župan gre za botra, Butalski grb
BLAŽ SETNIKAR: Kobilja jajca, Butalski zajec, Kako so si Butalci omislili pamet, Butalski gasilci
BORUT VESELKO: Kriva vera v Butalah, Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna, Kako so Butalci peljali vino
DARJA REICHMAN: V Butalah sejejo sol, O Butalcu v smreki in mački, ki ni marala pipca, Še ena z butalskega semnja, Skušnjava v koruzi
DOROTEJA NADRAH: Turki v Butalah, Kako je krivi veri v Butalah odklenkalo, Zgodba o veverici, Butalski medved
MIHA RODMAN: Butalski jež, Kašo pihal, Historija o posebnem blagru, Butalski kovač
VESNA JEVNIKAR: Butale in Butalci, Novi pridigar, Semenj v Butalah, Županova hči vre mleko
VESNA PERNARČIČ: Butalci gredo po sol, O tepanjskih mrličih, Zaljubljena zgodba županovega sina, O dedcu, babi in svinji, o Cefizlju in policaju
VESNA SLAPAR: Kako so Butalci širili cerkev, O županu, pastirju in ovcah, O županovi suknji, Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan

Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Marinka Poštrak
Fonetičarka in svetovalka za govor: Mateja Dermelj
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojstri: Sonja Strenar, Matjaž Miklič, Urban Gruden, Gal Nagode
Mastering: Vjekoslav Mikez

Posneto v studiih Radia Slovenija, april–junij 2021.

Evita Peron je kar nekaj let preganjala pisca besedil Tirna Ricea, preden je prijatelja Andrewa Lloyda Webra nagovoril, da sta skupaj ustvarila muzikal o njenem življenju. In tandem je res ustvaril glasbeni portret Evite, ki ga sestavlja mavrica songov različnih glasbenih slogov: od klasične glasbe, prek zborovske do latinskih ritmov – pasodoble in tango, pa balade, žalostinke in ročka. V prejšnji oddaji smo vam predstavili prvo dejanje muzikala, od njenega prihoda v Buenos Aires do predsedniških volitev. Pred nami je zdaj drugo dejanje.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Čilska pisateljica Isabel Allende sodi med najbolj cenjene in priljubljene ustvarjalce iz Latinske Amerike. Rodila se je leta 1942 in po smrti strica Salvadorja Allendeja leta 1973 zbežala v Venezuelo. Prvi roman, Hiša duhov, je napisala desetletje pozneje, sledile so uspešnice, ki jih beremo tudi v slovenskih prevodih.
Marko Jenšterle, avtor Literarnega večera, se je posvetil vprašanju identitete, ki je pogosta, oziroma, kar prevladujoča tema v zadnjih romanih Isabel Allende.

Avtor oddaje: Marko Jenšterle
Avtorji prevodov: Marko Jenšterle, Veronika Rot, Nina Kovič
Bralec: Igor Velše
Govori: Isabel Allende Llona
Interpretki in interpret: Nina Valič, Sabina Kogovšek, Branko Jordan
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Jure Culiberg
Režiserka: Irena Glonar
Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten
Leto produkcije: 2007

Oddajo Glasba našega časa namenjamo Patricku Ozzard-Lowu oziroma njegovi Sonati za klavir številka dve. Ozzard-Low ima zanimivo umetniško pot, ki jo je vsekakor vredno predstaviti: pri dvajsetih je menda med kopanjem v banji po radiu zaslišal klavirsko sonato francoskega serialista Jeana Barraqueja in njegova glasba ga je osupnila do te mere, da je nemudoma sklenil svoj izraz iskati znotraj njegovih glasbeno-tehničnih izhodišč. Barraque je bil takrat že pokojni, zato je Ozzard-Low poiskal njegovega edinega učenca kompozicije, Billa Hopkinsa, ter se preselil k njemu v želji, da bi spoznal Barraquejeve glasbene premise, ob tem pa je podedoval še nadaljnje uvide svojega učitelja. Že po slabih dveh letih študija pa je Hopkins, star samo enaintrideset let, umrl. Ozzard-Low je s tem ostal sam na svoji začrtani umetniški poti in zase pravi, da se ima prej za naslednika Hopkinsa kot pa Barraqueja.

Koroški slovenski pesnik Jani Oswald (1957) je kot ustvarjalec zaprisežen dvojezičnosti, saj poezijo mnogokrat ustvarja v obeh deželnih jezikih hkrati – v slovenščini in nemščini, ob občasnih izletih še v druge jezike, kot so na primer angleščina, italijanščina ali srbohrvaščina. Skratka, gre za eno-, dvo- in večjezičnega pesnika. Ta večjezičnost daje njegovi poeziji dodatno pomensko razsežnost, ki se kaže v regionalni pesniški polifoniji, in pomembno zaznamuje njegove pesniške zbirke, pa čeprav je njegov pesniški prvenec z naslovom Zaseka (1985) v celoti napisan v slovenščini. Temu so sledile še mnoge pesniške zbirke, spisane različno: slovensko, nemško ali slovensko-nemško. Ena teh je tudi Andante Mizzi (2010), iz katere lahko slišite nekaj pesmi.

Interpret Jure Kopušar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar.
Leto nastanka 2013.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.