Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 2. avg. 2022

Prvi • Tor, 2. avg.

00:00
Poročila

Bralci dobre literature, tako starejši kot mlajši, dobro poznajo Sebastijana Preglja. Po izobrazbi je zgodovinar, pisateljska žilica pa ga spremlja vse od osnovnošolskih dni. Začel je s kratko prozo, nadaljeval z romani za odrasle in se nato z veliko odgovornosti lotil tudi pisanja za mlajše bralce. Nagrade in nominacije zanje mu niso tuje, a pravi, da so le dobra spodbuda, nikakor pa ne razlog za pisanje. O pisateljevanju, njegovem najljubšem kotičku za ustvarjanje, o tem, kako je, ko piše dve knjigi hkrati, pa tudi o tem, da si navadno v začetku leta naredi načrt, do kdaj bi rad kakšno pisanje končal, in se ga potem skuša držati, se je s Sebastijanom Pregljem za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.

01:00
Poročila

Marsikdo se verjetno še spomni, kako je pred približno 40 leti Jugoslavija v spopadanju s hudo dolžniško krizo sprejemala tudi nepriljubljene ukrepe, kot je omejevanje bencinske porabe, državo pa sta pestili visoka inflacija in gospodarska kriza. In če se je to preteklih nekaj desetletij zdelo kot oddaljena zgodovina, se danes – ko se tudi sami vse več ukvarjamo z višanjem cen in pomanjkanjem energentov, kaj hitro pa lahko ob spremenjenih okoliščinah na mednarodnih finančnih trgih postanejo problem tudi naši v zadnjih krizah nakopičeni dolgovi – tovrstne gospodarske okoliščine vendarle ne zdijo več tako zelo odmaknjene. Prav zato se torej v tej in prihodnji oddaji Sledi časa vračamo v čas jugoslovanske dolžniške krize, ki je nastopila na začetku osemdesetih let, svoj vrhunec doživela v pogajanjih z mednarodnim denarnim skladom v letih od 1982 do 1984, vztrajala pa pravzaprav vse do konca naše nekdanje države ter tudi nemalo pripomogla k njenemu razpadu. Kaj je sploh pripeljalo do tako hude dolžniške krize? Kako nanjo po eni strani gledati v širšem mednarodnem kontekstu razpadanja povojne svetovne gospodarske ureditve, pa naftnih kriz in inflacije, ki je zajela zahodni svet, po drugi strani pa tudi v kontekstu notranjih gibanj v Jugoslaviji, od političnih sporov pa do razlik v pogledih na gopsodarsko politiko te države? In nenazadnje: kako se je takratno jugoslovansko vodstvo – ošibljeno s Titovo smrtjo leta 1980 in vse hujšimi mednacionalnimi trenji – s krizo sploh spopadalo ter kakšno vlogo so pri tem odigrali Zahod in mednarodne gospodarske institucije? O vsem tem bomo to in prihodnjo nedeljo govorili z aktivnim udeležencem teh dogajanj, nekdanjim politikom Zvonetom Draganom, ki je bil od leta 1979 do 1984 podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, pristojen za gospodarstvo, v tej vlogi pa je zadnji leti vodil tudi intenzivna pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom. Pred mikrofonom gostimo tudi dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka ter predavatelja na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete dr. Boža Repeta. Oddajo je pripravila Alja Zore.

02:00
Poročila

Družina Pahernik in sonaravno gospodarjenje z gozdom v radeljski enoti Koroškega pokrajinskega muzeja.

Dobrih 500 hektarjev gozdov, ki so bili nekoč v lasti inženirja Franja Pahernika (1882–1976), pionirja sonaravnega gozdarstva na Slovenskem, danes občudujejo strokovnjaki od blizu in daleč. Njihovo povezanost z družino Pahernik bomo v tokratni Nedeljski reportaži spoznavali na terenu in v enoti Koroškega pokrajinskega muzeja v Radljah ob Dravi. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ko se človek sreča z najrazličnejšimi težavami, je v prvem trenutku morda razumljivo, da se mu zazdi, da je najbolj ubog od vseh na svetu, da se nikomur ne godijo tako hude stvari kot njemu. Če pa takšno razpoloženje traja dalj časa, mora o tem resno razmisliti. Potem nekaj ni v redu z njegovim dojemanjem življenja in vsega, kar nam življenje prinaša.
Zelo, zelo pomembno je, da znamo videti druge, da se ne vrtimo samo okrog sebe, da ne živimo v prepričanju, da smo sami središče sveta. Če znamo malo opazovati življenje ljudi okrog sebe, vidimo, da doživljajo ljudje veliko hudega. Pogosto moramo občudovati druge, da vse to tako dobro prenašajo. Vsaj meni se to vedno znova dogaja. Tudi ni slabo, če si včasih postavimo vprašanje: S kom pa bi res želel zamenjati svoje življenje? Za trenutek morda najdemo koga, s katerim bi želeli menjati, ko pa življenje tega človeka bolj natančno preučimo, se nam zazdi kar v redu, da smo v svoji koži. Če bi sami lahko načrtovali svoje življenje, bi verjetno marsikaj načrtovali drugače. Jaz bi si gotovo ne načrtovala invalidskega vozička. Ker pa okoliščin, v katerih sem, ne morem spremeniti, si moram predvsem prizadevati, da si v teh razmerah, kakršne so, uredim življenje čim bolje.
Iz svojih izkušenj lahko rečem, da je lahko tudi življenje s številnimi omejitvami zelo kakovostno. Res je, da ni vedno lahko. Ampak to spada k vsakemu človeškemu življenju. Ena najpomembnejših stvari pa se mi zdi to, da znamo videti tudi druge. Da ne živimo tako, kot da smo sami središče sveta, okrog katerega se mora vse vrteti. Če znamo videti tudi druge, če znamo biti z njimi solidarni, postane naše življenje čisto drugačno. Čutimo se povezane z drugimi, osebna stiska izgubi svojo ostrino in težo, doživljamo se kot del velike množice, ki skupaj koraka po poti življenja, v upanju in veri, da nekoč mora biti vse dobro za vsakogar od nas.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Zapuščeni hodniki. Odpadajoč omet. Vrata, ki visijo s tečajev. Odkrušene betonske stopnice. To je danes Haludovo Palace hotel na Krku. Nekoč pa je bilo to kar 100.000 kvadratnih metrov urejenega zemljišča z glavno hotelsko zgradbo, ki se je nad atrijskimi vilami, ki so jo obkrožale, dvigovala kot dvorec. Jugoslovanski Las Vegas so ga celo imenovali. Preverimo, zakaj! Poletni Torkov kviz se seli na otok Krk!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Drugi pogled je vedno zanimiv, saj razkriva, da samopodoba ni zmeraj enaka podobi, ki si jo o nas ustvarijo drugi. Številni tujci si za novo deželo prebivanja izberejo prav Slovenijo, še zlasti odkar je članica Evropske unije. Pripeljejo jih ljubezen, poslovne priložnosti, študij ali stiske. Kakšno je njihovo življenje pri nas in med nami? Kako je vse, kar imamo za značilno slovensko, videti skozi oči drugih? O tem v Drugem pogledu vsak torek ob 7.40 na Prvem.

08:00
Poročila

Avgust je že tradicionalno čas, ko se morajo študenti, ki bi želeli bivati v študentskih domovih ali za bivanje pri zasebnikih uveljavljati subvencijo, začeti ozirati v novo študijsko leto. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta, za sprejem letos roka ni. Skupaj je razpisanih 12.149 mest. O tem v torkovem Svetovalnem servisu. Za pojasnilo o oddajanju dokumentacije in postopku vselitve ter aktualnih razmerah v ljubljanskih javnih študentskih domovih bo z nami Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

10:00
Poročila

V zadnjih desetletjih se dogajajo prelomne spremembe v razumevanju starševstva. Številne mednarodne raziskave kažejo, da je vez med očetom in otrokom enako pomembna ter da so očetje povsem enako pomembni za skrb in dober razvoj otroka kot matere. To v praksi dokazujejo nordijske države, kjer je tudi sicer enakost spolov po različnih indeksih merjenja največja na svetu. Tudi v Sloveniji se vloge moških kot očetov počasi spreminjajo. Vse več očetov se aktivno vključuje v družinsko življenje in odmika od tradicionalno predpisanih vlog. Spremenile so se tudi politike, ki prek mehanizmov očetovskega in starševskega dopusta omogočajo bolj enakovredno starševstvo. Voditeljica oddaje Tita Mayer je k pogovoru o spremembah moškosti in očetovstva povabila dr. Živo Humer in mag. Mojco Frelih z Mirovnega inštituta.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Iz zgodovine nesreč v naših gorah …
Denarna reforma podonavske monarhije …
Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini …
Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki iz oddaje:
-Mariborski gasilci se gašenja požarov na Krasu spominjajo kot vojnega stanja
-V Zasavju razburja neenakost cen daljinskega ogrevanja z zemeljskim plinom
-S selitvijo podjetja TPV Automotive v Brežice se odpirajo nove zaposlitvene priložnosti

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

S cmokom v grlu in nujnimi potrebščinami v nahrbtniku so Kraševci julija spremljali bitko gasilcev z najobsežnejšim požarom v zgodovini naše države. Plameni so uničili nepredstavljivo območje gozda, pregnali ljudi in živali ter gasilske enote spravili na rob zmogljivosti. Ogenj so ukrotili preden bi terjal smrtne žrtve ali zajel kakšno hišo. Koliko gre to pripisati delujočemu sistemu zaščite in reševanja ter dobri organiziranosti gasilstva? Katere so pomanjkljivosti, sistemske težave ali pomanjkanje sredstev? Kaj je treba urediti, da se požari kolikor je mogoče preprečijo, škoda pa čim bolj omeji? Kako obnoviti Kras - ali naj bo res tak kot pred požarom? O tem voditeljica Nataša Mulec s predstavniki ključnih institucij in Krasa.

Gostje:
Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije,
Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije,
Mauricij Humar, župan občine Miren – Kostanjevica,
Janez Logar, v.d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

18:15
Obvestila

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V čajni deželi imajo veliko čajnikov, ki veselo točijo čaj …\t
Pripoveduje: Marijana Brecelj.
Napisala: Alenka Juvan.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

Med 21. in 24. julijem 2022 so v Beltincih izvedli jubilejni, 50. mednarodni folklorni festival. V soboto, 23. julija, smo v grajskem parku v Beltincih izvedli javno radijsko oddajo, koncert, v katerem smo prepletali pesemsko in godčevsko izročilo, pretekle glasbene prakse in sodobne ustvarjalne pristope.

V prvem delu koncerta bodo nastopili: Marko banda, Zvezdana Novakovič, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič ter Zvezdana Novaković in komorna zasedba pevskega zbora Grlenice skupaj z Vladom Kreslinom.
Večer sta povezovala Boštjan Rous in Nika Rožanc.

21:00
Poročila

Zabavna radijska igra je zgodba o šestdesetletnem vdovcu, ki ga sorodniki pregovorijo, naj se na stare dni poroči z mlajšo žensko. Ta je seveda izbrana po njihovih željah in interesih, da vdovčevo premoženje ne bi prišlo v tuje roke. Naivni možak se resda poda na novo pot, toda njegova pozna, zarjavela ljubezen se konča zanj žalostno.
Nastopajo:
Pepe – Jože Zupan;
Franca – Duša Počkaj;
Jurij Smolar – Boris Kralj;
Martin – Aleksander Valič;
Milica, Francina snaha – Majda Potokar;
Pacient – Maks Bajc;
Lojze – Tone Homar.

Igro so sooblikovali:
asistentka režije: Mojca Cavazza;
tonski mojster: Mirko Marinšek;
dramaturg: Pavel Lužan;
režiser: Marjan Marinc.

Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1979.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe Bennyja Goodmana (Soft Winds), Oliverja Nelsona (Lou's Good Dues Blues), Bojana Adamiča (Blues hrepenenja), Stjepka Guta (Another Weird Blues), Janeza Bončine - Benča in Deža Žgurja (Gvendolina, kdo je bil?) ter Cole Porter (Begin the Beguin).

23:00
Poročila

Koroški slovenski pesnik Jani Oswald, rojen leta 1957 v Celovcu, je kot ustvarjalec zaprisežen dvojezičnosti, saj poezijo velikokrat ustvarja v obeh deželnih jezikih hkrati - v slovenščini in nemščini, ob občasnih izletih še v druge jezike, kot so angleščina, italijanščina in srbohrvaščina. Skratka, gre za eno-, dvo- in večjezičnega pesnika. Ta večjezičnost daje njegovi poeziji dodatno pomensko razsežnost, ki se kaže v regionalni pesniški polifoniji, in pomembno zaznamuje njegove pesniške zbirke, pa čeprav je njegov pesniški prvenec z naslovom Zaseka iz leta 1985 v celoti napisan v slovenščini. Temu so sledile še številne pesniške zbirke, spisane različno: slovensko, nemško ali slovensko-nemško. Ena teh je tudi leta 2010 izdana Andante Mizzi (2010), iz katere lahko slišite nekaj pesmi.

Interpret Jure Kopušar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar.
Leto nastanka 2013.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov