Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radio Prvi • sobota, 20. mar. 2021

Radio Prvi • sob, 20. mar.

00:00
Poročila

Naš gost v nočnem programu bo Ubald Trnkoczy, ki je drugo ime za odlično fotografijo. Dolgoletni direktor fotografije na RTV Slovenija, že nekaj let zelo dejaven upokojenec, ki je svoje poti med Ljubljano in Piranom leta vse bolj nagibal v smeri Pirana. Dokler ni tam tudi zares ostal. S fotoaparatom in kamero se je podal med ljudi, se z njimi zbližal, jih spoznaval skozi oko objektiva in s srcem. In to ni ostalo neopaženo. Njegovi filmi, razstave, multivizije in številni drugi projekti so bili za slovenski kulturni praznik nagrajeni s Tartinijevim priznanjem Občine Piran. Primorci prišlekom težko priznajo status domačina, a njega je narečni istrski izraz za tujce - »forešt«, zaobšel. Kajti zares se je podal med ljudi, se z njimi zbližal. Verjetno pa je bilo Ubaldu poleg nagrade všeč tudi to, da so zapisali, da je nagrajenec v Ljubljani rojeni Pirančan. Gosta je v nočni program povabila Nataša Benčič, ki vas vabi k poslušanju te prve in vseh naslednjih, primorsko obarvanih tem - do jutra. Glasbo nam je izbral Iztok Novak Easy.

01:00
Poročila

02:00
Poročila

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:10
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Znanka mi je pripovedovala, kako je umirala v domu njena stara teta. Bila je zelo stara, ker precej čez devetdeset let. Ko jo je moja znanka obiskala, je bila tudi že zelo slaba in vsem je bilo jasno, da so ji dnevi šteti, morda celo ure. Sedla je k njej, jo držala za roko in ostala tiho. Zdelo se ji je, da je to velik trenutek, čeprav se ni nič dogajalo. In zdelo se ji je tudi, da je prav v tem zunanjem nedogajanju navzoča velika akcija, čeprav ne v smislu, kot jo po navadi poznamo. Neka velika akcija glede življenja, saj se je življenje v tem stanju poslavljalo za vedno. Bil je po svoje svet trenutek.
\tTedaj pa so se odprla vrata in vstopila je sestrična stare gospe, tudi že stara, vendar morda še ne devetdeset. Sobo je naenkrat napolnil velik nemir. Naenkrat se je začela zunanja akcija. Sestrična je umirajoči starki najprej prinesla kozarec vode in ji po slamici hotela vliti nekaj tekočine v usta. Ker ji to ni šlo najbolje, ji je začela prav glasno prigovarjati. Tudi na to ni bilo odziva. Potem je začela vreščati. Kako to, da nič ne ukrenejo? Saj je vendar ne morejo kar tako pustiti umreti! To se je potem še nekaj minut nadaljevalo, dokler ni posegla moja znanka in jo prosila, da zapusti sobo. To je precej nerada tudi storila. A ni ji preostalo nič drugega. V sobo se je spet naselil mir. Stara gospa je čez kakšno uro umrla. Mirno in spokojno, kar se je kazalo tudi na njenem obrazu.
\tVerjetno se podobni prizori odvijajo vsepovsod. Doma, v bolnišnicah, v domovih za stare. Verjetno okoli stoječi ljudje marsikateremu umirajočemu na tak način otežujejo zadnje ure. Ne bi si upala nikogar zaradi tega obtoževati, saj tudi sama zase ne morem stoodstotno trditi, kako bi reagirala, ko bi umiral kdo od mojih najbližjih. Pa vendar se mi zdi, da moramo več razmišljati prav o tem. Da se moramo potruditi, da drug drugemu olajšamo bivanje prav v teh zadnjih trenutkih tuzemeljskega bivanja. To pomeni tudi vnašanje neke nove kvalitete v naše bivanje, v nasprotju z vsem, kar nam dan za dnem prav poceni ponujajo razni mediji. Res, ali sploh še znamo umolkniti in mirovati? Vsaj ob smrti, če ne že prej.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kratka koristna informativna slovenščina.

08:00
Poročila

Kako je skladatelj v glasbo ujel Pomlad, kako se otresa sivine travnikov in nas zasuje s spomladanskim cvetjem, bomo slišali v današnji oddaji. Pomlad pa ponuja tudi veliko športov, ki nas zvabijo na prosto. Med 8. in 9. uro bomo skupaj s tretješolci z ljubljanske Osnovne šole Trnovo pozdravili znanilce pomladi in vam zastavili uganko.

Nov letni čas že trka na naša vrata in temu sledi prebujanje narave po zimskem spancu. Antonio Vivaldi je napisal štiri koncerte, poimenovane po letnih časih, in danes bomo slišali Pomlad, ki se počasi otresa sivine travnikov in nas bo kmalu zasula s spomladanskim cvetjem. Kako je vse to ujel skladatelj v glasbo, pa prisluhnite našemu Violinčku.

09:00
Poročila

V studiu se nam bodo pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks in Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili bomo o tem, kako poteka igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.

10:00
Imported Break 10:00:00

11:00
Poročila

Pred mikrofon smo povabili Simona Popka, direktorja Festivala dokumentarnega filma, ki se prihodnji teden začne že triindvajsetič. Dokumentarni filmi bodo tokrat predstavljeni v "gloriji virtualnega domačega kina", tako, kot po sili razmer mineva "že leto dni kolektivnega bega v intimo, notranji svet, ki ga vsak od nas občuti drugače," je Popek zapisal v uvodniku k letošnji izdaji festivala. Poročamo še o oskarjevskih nominacijah, ki v središče pozornosti postavljajo filme Mank, Oče, Juda in črni Mesija, Minari, Dežela nomadov, Zvok metala, Sojenje čikaški sedmerici, pa tudi Obetavno mladenko. Kinoteka na spletu pa ob prihajajočem Mednarodnem tednu frankofonije pripravlja spletno projekcijo dokumentarnega filma Skrivnost Mélies in treh kratkih filmov francoskega pionirja sedme umetnosti Georgesa Méliesa skupaj s seminarjem o restavriranju filmske dediščine.

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje, v kateri je v torek gostovala zasedba Miusow.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

NAPOVED.
Pritisk na proizvajalce cepiva proti vocidu 19 se stopnjuje. Stanje precepljenosti velja za pot k normalnosti. Članice EU so nezadovoljne s strategijo cepljenja. Bodo cepilni potni listi naša realnost? Število okužb z novim koronavirusom po svetu pa se ne zmanjšuje. Več v Labirintih sveta, pripravila jih je Sandra Krišelj

14:00
Poročila

14:14
Napoved GLC 20.3..2021, Pri nas le malo znani klasik svetovne poezije 20. stoletja, pod čigar spretnim peresom se oddaljena preteklost širšega sredozemskega bazena preobraža v našo živo sedanjost

»Ko bi ne bil pesnik, bi bil zgodovinar,« je nekoč pripomnil eden največjih pesnikov 20. stoletja, aleksandrijski Grk Konstantin Kavafis. Temu primerno vztrajno piše o Špartancih, ki so pri Termopilah zaman skušali ustaviti Perzijce oziroma Medijce, pa o Aleksandrovih osvajanjih, ki so globalizirala in hibridizirala grško kulturo, in o državljanski vojni med Oktavijanom in Antonijem, ki ni prinesla smrti le rimski republiki, ampak tudi Kleopatri in neodvisnosti Egipta. Vse to se je seveda dogajalo pred dvema tisočletjema in več, a v Kavafisovih veščih rokah ta oddaljena preteklost nenadoma postane naša živa sedanjost, ki razkriva najgloblje resnice o človeku. Resnice, ki lahko bralkam in bralcem – pa čeprav so povedane poudarjeno nesentimentalno, stvarno, skoraj anekdotično – navsezadnje strejo srce. Kako Kavafisovi pesmi torej uspe obrisati prah z zgodovine, smo pred svetovnim dnevom poezije preverjali v Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Dragico Fabjan Andritsakos, ki je pod povednim naslovom Zbrane pesmi za založbo KUD Logos neposredno iz izvirnika prevedla Kavafisov celoten pesniški opus. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

Po začetnih iskanjih, ko je šlo za izbiro poklica, je ilustratorka Marta Bartolj najprej diplomirala na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, potem pa leta 2016 še magistrirala po bolonjskem sistemu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. »Že z vpisom na akademijo se mi je dokončno odprl svet, ki sem ga v sebi nosila že vse od otroštva, eden od mejnikov na moji ustvarjalni poti pa je bila vsekakor knjiga brez besed z naslovom »Kje si?«. Svinčniki, barvice in pasteli so pri ilustriranju še vedno moji zvesti sopotniki, poleg tega pa me nagovorijo tudi druge slikarske tehnike, od tuša, akvarela in tempere do gvaša in akrila.« V oddajo Razkošje v glavi je ilustratorko Marto Bartolj povabil Dušan Berne.

17:00
Poročila

Pevec in kitarist Jure Lesar je svojo glasbeno pot začel kot vodja skupine Eskobars, nato pa se je podal na samostojno pot. Po prvencu »Zemljin sin« (2018) se nam zdaj predstavlja z drugo avtorsko ploščo »Je kaj novega«. Osem pesmi na albumu je vsebinsko in zvočno raznovrstnih, Jure se poigrava z besedno in glasbeno vsebino in pravi: »Splača se tvegati, da pokažeš svoj izraz.«

18:12
Napoved GLC 20.3..2021, Na sporedu ob 18.30

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjeni škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor za novega krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let, v Vatikanu pojasnjuje duhovnik in strokovnjak za cerkveno pravo dr. Stanislav Slatinek. Med drugim izpostavlja, da je Sveti sedež zelo previden pri izbiri novega krajevnega škofa.

Boter jež se je zbudil. Babica je rada sprejela tako koristnega gosta.
Pripoveduje: Polona Juh.
Napisala: Ivanka Mestnik.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in kot po vsaki vojni se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univerzalno zgodbo o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je zrežiral Jože Valentič, ki pa premiere svojega dela, žal, ni dočakal.

Prevajalka Silvana Orel Kos
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Jože Valentič
Tonski mojster Urban Gruden
Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar

Prvi vojak Jure Henigman
Drugi vojak Vito weiss
Tretji vojak Jernej Gašperin
Moški Lotos Vincenc Šparovec
Oficir Matej Recer

Traja 10' 08''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija

23:00
Poročila

V literarnem nokturnu predstavljamo, verjetno prvič v slovenščini, francoskega pisatelja Louisa Renéja des Foretsa, rojenega leta 1918 v Parizu. Danes je znan in priznan po romanih "Berači" in "Bebljač", izdanih kmalu po drugi svetovni vojni, ko sta zaradi svoje hermetičnosti dosegla le ozek krog bralcev. Širše priljubljen je, paradoksalno, postal na starost: leta 1997, štiri leta pred smrtjo, je izdal knjigo "Ostinato", v kateri je pod naslovom iz glasbene terminologije zbral poetične pobliske iz preteklih let. Poslušajmo jih nekaj z začetka zbirke, prevedel jih je Aleš Berger.

Nick Cave & Warren Ellis: Carnage. Album prepričljivo zareže v čas, ki ga živimo, v naša občutja, strahove in upanje.

2:26
Novice ob 23h
55:03
Slovencem po svetu
14:52
Zrcalo dneva 22:00
2:18
Novice ob 21h
57:23
Kartuzija Jurklošter
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov