Nekega lepega dne leta 1969 je na svet privekala Anuška Žnideršič, deklica, ki je že v zgodnjem otroštvu pokazala veliko pevsko nadarjenost, saj je že takrat rada pela in nastopala pred poslušalci. Danes jo pozna ne le Slovenija, pač pa tudi Evropa. A čeprav na glasbenem področju ves čas ustvarjanja žanje lepe uspehe, ji največ pomeni družina – saj bi bili brez nje tudi največji uspehi nesmiselni, pravi. Več o poti, karieri in glasbi pa v tokratnem nočnem obisku. V studio je Lucija Grm povabila edinstveno Nušo Derenda.

Vsako leto na drugi torek v maju zaznamujemo evropski dan ozaveščanja o možganski kapi, ki je še vedno tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Nujno je potrebno hitro prepoznavanje. V tokratni oddaji bomo govorili o vzrokih, zdravljenju, posledicah, slišali pa bomo tudi osebno izkušnjo. Gostji je v studio povabila Lucija Fatur.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Težko je oditi na pot. V neznano greš in nikoli nimaš dovolj močnega hrbta, da bi nesel s seboj vse, kar misliš, da boš potreboval. Biti na poti zato pomeni dopustiti praznino, negotovost v svojem življenju, pomeni zaupati. Zaupati, da te ima nekdo tako rad, da te bo spremljal in da bo skrbel zate, to je, da ti bo priskrbel vse, kar potrebuješ. In ravno zato biti na poti pomeni tudi biti zares svoboden.
Zato Jezus svoje učence pošilja na pot. Samo kot popotniki so njegovi učenci zares njegovi učenci. Ker morajo vedno vse zapuščati, zanje imetje in ugled nista ključnega pomena. Tako bolj delajo za to, kar je prav, kot za to, kar jim koristi. Vedno so sposobni deliti, saj tako ni treba toliko nositi. Puščajo preteklost za seboj in začenjajo vedno na novo. Sprejemajo, kar jim je dano, ker nimajo druge izbire. Predvsem pa zaupajo, da je to, kar jim je dano, točno tisto, kar potrebujejo.
Ne razumimo narobe. Popotniki niso naivneži, lenuhi in potepuhi, ki nič ne delajo in se okoriščajo z denarjem in dobroto drugih ljudi. Popotniki so ljudje, ki hodijo vedno naprej, ki so torej sposobni odhajanja, ne da bi se na kaj preveč navezali, in ki imajo prostor za praznino v svojem življenju. Torej taki ljudje, ki svojega življenja ne utemeljijo s pridobivanjem, temveč izgubljanjem. Lepše povedano, z razdajanjem in ne shranjevanjem, ker je samo tako mogoče konkretno pokazati, da bolj zaupajo Bogu kot pa lastnim močem in sposobnostim. Samo v tej praznini človekove negotovosti se rojeva vera v to, da ima Bog človeka rad in da skrbi zanj. Vera, ki je pogoj za svobodo in veselje v življenju.
To je oznanilo, ki naj bi ga okoli prenašali Jezusovi učenci: moč Boga, ki se odkriva v človekovi nemoči. Zato evangelij lahko oznanja samo tisti, ki odide na pot.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Med najpogostejšimi kroničnimi pljučnimi boleznimi ne smemo izpustiti astme. Prepoznamo jo po piskanju v pljučih, težkem dihanju, po občutku težke sape, kašlju in tiščanju v prsih. Življenje z astmo prinaša veliko izzivov in vprašanj; najaktualnejša so povezana s covidom in cepljenjem. Zato bo ponedeljkov Svetovalni servis odgovarjal prav na ta. Strokovnjakinja v studiu bo doc. dr. Sabina Škrgat iz UKC Ljubljana.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika poudarja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter pregleda glasbene vsebine na Prvem.

Da je vsak peti Slovenec žrtev spolne zlorabe, vemo in tudi to vemo, da jih večina ostane prikritih. V oddaji Med štirimi stenami pa bomo slišali nekaj o tem, zakaj bližnji tako skrbno prikrivajo spolno zlorabo otroka, zakaj žrtev prikrivanje še bolj prizadene kot zloraba sama in kako to vse skupaj deluje kot pomembna blokada v njegovem odraslem življenju. Gostja Cirile Štuber je Maja Megla, avtorica knjige Smem biti to, kar sem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vzgoja predšolskega predmeta je temeljni strokovno-teoretični predmet na poklicni maturi za vse tiste, ki na 13 šolah končujejo program predšolska vzgoja. Približno 640 dijakom zadnjih letnikov se na vsakem roku pridruži še kakšnih sto odraslih; predšolska vzgoja je namreč eden izmed bolj priljubljenih programov izobraževanja odraslih. Kaj jih torej čaka, na kaj naj bodo pozorni, ko bodo 10. junija reševali pisni del izpita, in kako naj se pripravijo na ustni del, ki sledi nekaj dni za pisnim? In kako je bilo letos s četrtim predmetom na poklicni maturi iz tega strokovnega področja?

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki:
Številna vlaganja v šole na Primorskem, tudi v telovadnice
Kakšne so razmere v kmetijstvu v Pomurju? V desetletju in pol je ugasnilo kar 3 tisoč kmetij
Na Ptuju duhove buri načrtovana graditev novih blokov, ki bosta pokvarila grajsko veduto
Predlog prenovljenega seznama kopalnih voda prinaša spremembe tudi na morju

Neodvisna Škotska – da ali ne? Vprašanje, ki ga nameravajo Škotom postaviti na referendumu zagovorniki škotske samostojnosti oziroma zmagovalne stranke nedavnih volitev. Kako uresničljiv je vnovičen referendum, kaj bi Škotska z izstopom iz Združenega kraljestva pridobila in kaj izgubila, kako vijugasta bi bila njena pot do članstva v Evropski uniji in kaj poganja škotski nacionalizem?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vrh ob deseti obletnici tako imenovanega procesa Brdo-Brioni, ki ga ta ponedeljek gosti predsednik države Borut Pahor, naj bi bil priložnost za potrditev zavezanosti za nadaljevanje širitve Evropske unije. A zdi se, da se Zahodnemu Balkanu evropska perspektiva vse bolj odmika, svojo vlogo v tej regiji pa medtem krepijo druge sile.

O Zahodnem Balkanu razmišljajo voditeljica Špela Novak in gostje:
- Ana Bojinović Fenko, profesorica na Fakulteti za družbene vede,
- Ervin Hladnik Milharčič, novinar,
- Mirko Cigler, nekdanji diplomat,
- Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve,
- Samuel Žbogar, nekdanji posebni predstavnik Evropske unije na Kosovu.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Človek se celo življenje uči. In tokrat se bomo naučili nekaj o učenju. Kaj ima to opraviti s samoumiritvijo? Kot pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, učenje na pamet prinaša ponotranjanje znanja, z njim se ognemo tesnobi prenasičenosti z vsemi podatki in informacijami, ki olešejo okoli nas, v svoji trajnosti in dolgotrajnosti pa nas učenje na pamet lahko tudi pomirja in osredišča.

Med 17. in 23. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že četrto leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Letošnja sezona je zasnovana kot poklon Kristini Brenk ob njeni 110. obletnici rojstva, v prvem večeru tako vstopamo v svet njenih kratkih zgodb ob katerih so odraščale generacije otrok in je prav, da jih slišijo tudi današnja mala ušesa. O koščku sira, našem dedku, zajčkih in drugih živalih ter ljudeh in rastlinah …

Pripovedovalka: Iva Babić.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalec zvoka: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan.
Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?

Dvojezična osnovna šola II Lendava letos obeležuje petdeset let obstoja. Poleg rednega programa devetletke izvajajo tudi poseben program izobraževanja, v katerega so učenci lahko vključeni do 26. leta starosti. Kako so obeležili poseben jubilej smo preverili minuli četrtek v Lendavi. V Murski Soboti smo se pogovarjali z Valentinom Šarkezijem, ki se je zaradi statusa brezposelne osebe odločil nadaljevati svojo izobraževalni pot. Postati si želi romski pomočnik. Obiskali smo še socialno podjetje Mozaik, ki v programe socialne aktivacije vključuje veliko romskih udeležencev. Znani so še rezultati razpisa kulturnega ministrstva za društva, ki delujejo na področju romske skupnosti. Preverili smo kdo bo letos odnesel največji kos sredstev, kar tretjino razpisa v vrednosti sedemindvajset tisoč evrov.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Sončna ura Canzoniere Grecanico Salentino. Album »Meridiana« sooča lokalno tradicijo s sodobnimi urbanimi glasbenimi jeziki, predvsem z artfolkrokovsko fuzijo, akustiko pa večkrat križa z elektroniko. Skladbe na njem razgibajo sapice glasb sveta.

Zarja Vršič je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti in francoskega jezika, je dobitnica študentske Nahtigalove nagrade in nagrade Radojke Vrančič za mlado prevajalko. O njenem knjižnem prvencu, zbirki kratkih zgodb, Kozjeglavka (Cankarjeva založba) v spremni besedi preberemo, da združuje zelo različne zgodbe. "Čeprav se lotevajo različnih tematik, pa jim je skupno zadušljivo, temačno razpoloženje, ki ponekod prehaja v nadrealizem in grotesko." Za nocojšnji Literarni nokturno smo izbrali eno izmed njih z bolj realističnim nadihom in naslovom Chiaroscuro, v kateri avtorica tankočutno pripoveduje o neuspeli ljubezni, strahopetnosti in spremljajočem obžalovanju z vidika pripovedovalca/ljubimca. Interpretira Primož Pirnat.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.