Dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej je Slovenec, ki že šestdeset let živi v Braziliji in je tam tako rekoč iz nič napravil resnično neverjetno novinarsko, poslovno in diplomatsko-politično kariero. Že pri šestnajstih letih je postal Delov dopisnik iz Južne Amerike, ki je bila v tistem času polna levičarskih gverilskih političnih gibanj ter desničarskih vojaških udarov in diktatur. Ustanovil je mednarodno podjetje Tecnowatt, ki je zaposlilo več tisoč ljudi in osvetlilo znameniti Kristusov kip v Riu de Janeiru, pa tudi ulice kar nekaj svetovnih prestolnic. Odigral je pomembno vlogo pri širjenju Nove Ljubljanske banke v Južni Ameriki, bil je predsednik gospodarske zbornice druge največje brazilske zvezne države in je najbrž edini človek, ki je dvakrat zavrnil prošnjo takratnega brazilskega predsednika Fernanda Cardosa, naj postane minister v njegovi vladi. Pri njegovem delovanju ga sicer ves čas vodi prepričanje, da podjetništvo ne sme biti usmerjeno le v slepo kopičenje denarja, ampak mora služiti skupnemu dobremu. Je torej človek raznolikih življenj in zanimanj, zato morda niti ni presenetljivo, da so v Braziliji o njem napisali knjigo s pomenljivim naslovom Uganka Šalej. Kljub vsem tem uspehom v Južni Ameriki pa Šalej nikoli ni izgubil navezanosti na svojo domovino in si tako diplomatsko kot v poslovnem svetu že desetletja prizadeva za boljše slovensko-brazilske odnose. O njegovi življenjski poti, od otroštva v povojni Sloveniji, kjer so ga močno zaznamovali predvsem izjemno solidarni medsebojni odnosi, do njegove neverjetne kariere na drugem koncu sveta, se je s Štefanom Bogdanom Barenboimom Šalejem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Oddaja Sledi časa, katere ponovitev bomo poslušali, nas vodi v okolico Kamnika. Tam poteka topla zgodba vnuka, ki se že nekaj desetletij trudi odkriti in ovrednotiti ter tako rešiti pred pozabo obsežno fotografsko zbirko svojega deda. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.

Čez nekaj dni, 20. maja, bomo četrtič zaznamovali svetovni dan čebel. Čebele so med pomembnimi opraševalci, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. Kakšno je življenje čebelje družine? Zakaj čebele rojijo in kaj pomeni čebelji rop? Kdaj se začne čebelje leto? S kakšnimi težavami se spoprijemajo slovenski čebelarji v zadnjih letih, ki jih zaznamujejo vremensko neugodne razmere za čebelarjenje? V nedeljski reportaži, katere ponovitev bomo poslušali, je Bojan Leskovec obiskal Čebelarstvo Ambrožič v Selu pri Bledu.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Na enem izmed spletnih forumov sem zasledil preprosto, a filozofsko zagonetno misel: »Smisla ni, vendar brez smisla človek ne more živeti.« Res, najbrž drži, da je življenje brez smisla prazno. Da je v prostem teku. A tu se pravzaprav srečujemo s paradoksom. Kako živeti, če ni smisla, ki bi to življenje poganjalo naprej? Kaj pravzaprav torej živimo, ko živimo?

Če se ozremo okoli, ugotovimo, da je velik del naših dejanj usmerjen prav v iskanje in proizvodnjo takih ali drugačnih smislov. Pa naj si bodo to produkti religije, zgodovinopisja, umetnosti, filozofije, znanosti ali tehnološkega razvoja.

Sčasoma se je v človeški zgodovini napolnil zajeten zalogovnik raznobarvnih smislov. Tako težava današnjega časa ni v tem, da ni enega samega velikega smisla (kot ga, recimo, ponujajo velike religije ali ideologije), ampak v preobilju, v razdrobljenosti smisla. Smisel je kot ponorela inflacija – leži za vsakim vogalom in na dosegu roke. Nove vsebine, nove oblike, novi načini, novi pristopi. Naša lakota po smislu ni tako nikoli potešena: pametne naprave, blogi in vlogi, e-prijateljstva, skrb za svoja telesa, resničnostna televizija in še in še bi lahko naštevali.

Nekje na poti iskanja smisla smo pomešali smoter s ciljem. Če je hiša končna točka mojega stremljenja, točka, kamor so umerjene vse moje moči in kamor vlagam vsa svoja sredstva, hiša oziroma posest te hiše lahko kaj hitro postane moj končni cilj. Lahko pa je hiša moj dom – moje bivanje v njej, prostor, ki ga napolnjujem s svojo prisotnostjo in prisotnostjo svojih bližnjih. Hiša tako ni več zgolj objekt, ampak sredstvo za nekaj drugega, nekaj, kar je onkraj zgolj materialne posesti. In moje življenje v njej ni le ciljno, ampak tudi smotrno.

Življenje, ki nastaja sproti, iz dneva v dan, je kot delo v večnem nastajanju. In le življenje, ki se živi, samo sebe iz sebe naseljuje s smislom. Z zunanjimi smisli prenapolnjeno življenje pa je, paradoksalno, nesmiselno življenje. Zato bi bilo dobro, da bi odvrgli večino tega balasta, večino od zunaj vsiljenih ciljev in se prepustili praznemu teku. Recimo sprehodu, ali prepevanju pod prho, ali zlaganju legokock. Otroci to znajo, kar tako, brez velikega filozofiranja.

Tisti, ki redno spremljate Evrovizijo, se verjetno že pripravljate na današnji večer. Prvi predizbor se bo zgodil danes in Ana Soklič bo nastopila druga, zato pazite, da je ne zamudite! Bomo navijali zanjo. Preden se začne uradna Pesem Evrovizije 2021 pa v kvizu o Evroviziji malo drugače – in sicer o tisti Evroviziji, ki se dogaja celo leto, na spletu. Torkov kviz in Evrovizija pred Evrovizijo!

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

38-letni Soonsoek Park je doma iz Seula. V južnokorejski prestolnici je petnajst let delal kot menedžer in sommelier v restavracijah visoke francoske kulinarike z Michelinovimi zvezdicami. Kako ga je pot zanesla v Šepulje na Krasu? Preprosto! Odločil se je, da bo sledil svojim sanjam in se naučil, kako gojiti vinsko trto, pridelovati grozdje in seveda svoje lastno vino. Do Šepulj, ki so v občini Sežana, sem se odpeljala prejšnji teden. Na Turkovi domačiji je nastal današnji Drugi pogled!

Notarska služba zagotavlja pravne storitve za državljane, gospodarske družbe in podjetnike. Notarji sestavljajo pogodbe, overjajo listine in potrjujejo pravna dejstva. Že nekaj časa pa lahko pri notarjih uredimo tudi dedovanje, predporočne pogodbe in sporazumne razveze zakonskih zvez, v katerih ni mladoletnih otrok. V torkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja s področja dela notarjev odgovarjal Bojan Podgoršek, predsednik Notarske zbornice Slovenije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem. Tokrat o 65. Evroviziji, o nastopu Ane Soklič, nastopu članov Simfoničnega orkestra pred Pediatrično kliniko in Domom starejših občanov Horjul ter o dnevnem glasbenem programu.

NAPOVED: Že vrsto let se počasi, a vztrajno dogaja digitalizacija mobilnosti, ki s postopnimi premiki spreminja način, kako se premikamo po ulicah in cestah. Vizija prihodnosti – avtomatizirana povezana vozila, v katerih bomo potniki in ne več vozniki, uporabniki in ne več lastniki – je vse bliže. Samovozečo umetno inteligenco razvijajo tako tehnološki giganti kot tudi tradicionalni avtomobilski velikani. Kje smo in kam gremo na področju avtomatizirane avtonomne vožnje? Na ceste ali v nebo? Razvoj gre v različne smeri, raziskujemo jih v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V Prvi vrsti živo nastopa zasedba Vudlenderji.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi vsebinski poudarki:
Prostorska stiska v zasavskih javnih vrtcih; za številne otroke ne bo prostega mesta.
Škofjeloški obrtniki in podjetniki tradicionalno dobro sodelovanje s srednjimi šolami.
Novogoriškim prostovoljcem trije laskavi nazivi. Naj mentorica je Senta Jévšenak iz Oplotnice.
V Pokrajinskem muzeju Maribor odpirajo novo stalno razstavo Prostori lepega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Če bo načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je Slovenija oddala v Bruselj konec aprila, potrjen, bo to pomenilo, da nas v prihodnjih petih letih čaka za slabih 2,5 milijarde evrov vlaganj, največ v zeleni prehod, digitalizacijo in za povečanje poslovne konkurenčnosti. Kratkoročno naj bi v tem času in s temi investicijami povečali BDP za 0,8 odstotka, dolgoročno pa za 0,4 odstotka. Po nekaterih ocenah to ni dovolj ambiciozno. Če se slovenski načrt za okrevanje uresniči, ali oziroma kako bo to spremenilo državo? Bomo povečali produktivnost? Je skrb posvečena tudi ranljivim skupinam? O tem voditeljica Maja Derčar in gostje.

Gostje:
- Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko,
- dr. Dušan Mramor, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani,
- Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije.

Pogovarjali smo se tudi z dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Med 17. in 23. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že četrto leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. Zajec in lisica sta le ena od junakov pravljičnih sedmih zgodb iz bogate zakladnice slovenskih basni, ki jih je v pripovedni krog sklenila Anja Štefan. Družbo jim delajo še medved, osel, čebele in drugi živalski junaki …

Pripovedovalec: Gorazd Logar.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalec: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan.
Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Pred stoletjem, torej v dvajsetih letih 19. stoletja, se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer.

Matt Hoyer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja pomembno, slavno ime med Slovenci v Združenih državah, med izseljenci drugih narodnosti in med Američani. To je bil torej godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim.

V Združenih državah je skupaj s polbratoma ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro navdušila občinstvo in postala splošno priljubljena. Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila z mnogimi drugimi glasbenimi kulturami, to pa je plod začetka delovanja glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov.

Ohranjene gramofonske plošče, ki jih je Matt Hoyer posnel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so danes pomembna ostalina, ki priča o moči slovenske glasbe zunaj etnične meje na eni strani in o začetkih glasbene industrije ter o priljubljenosti slovenskega godčevskega muziciranja na drugi.

Pred petimi leti sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa, sta podrobneje predstavila tudi poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ob prelomu desetletja naprej se bomo v oddaji zazrli stoletje nazaj, v čas, ko je živa glasba začela vstopati v prostor izdajanja gramofonskih plošč in komercializacije.

Dve osebi, sedem vaj je ena izmed šestih iger iz »niza radoživih ljubezenskih«. Besedila zanje so na povabilo napisali uveljavljeni radijski avtorji. Metod Pevec si je za protagonista izbral mlajša para in ju poslal na plesni tečaj tanga. Tango je ples strasti in ob menjavi partnerjev med plesnimi vajami se lahko zgodi marsikaj. Ko postane na zabavi situacija preresna, se para odločita, da se ne bosta več srečevala. A naključje je hotelo, da se bo krog najverjetneje zavrtel še enkrat. Radiofonsko upodobljeno s pretanjenim posluhom za ritem in glasbo, za nenehno flirtanje in dvoumnost dialoga.


Režiser: Grega Tozon
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Organizator izvedbe: Klemen Markovčič
Tonski asistent: Zmago Frece

Mare: Uroš Fürst
Tjaša: Saša Mihelčič
Leon: Marko Mandič
Lena: Polona Juh
Plesni učitelj: Igor Samobor

Traja 47'19
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poslušamo skladbe iz radijskega arhiva.

Mathias Rambaud je francoski pisatelj, rojen leta 1978, zdaj kulturni ataše za književnost in humanistiko na francoskem veleposlaništvu v Združenem kraljestvu in vodja knjižnega oddelka na Francoskem Inštitutu v Londonu. Doslej je izdal dve prozni deli. Leta 2016 je izšla refleksivna proza O bivanju in krajih, v kateri se Rambaud izkaže kot domišljen stilist in ki je doživela ugoden kritiški odziv ter prejela literarno nagrado coup de foudre regije Languedoc-Roussillon. Prevedena je tudi v slovenščino, poleg rojstne pokrajine se dotika tudi njegovega prebivanja v Sloveniji, kjer je v Ljubljani deset let služboval kot kulturni ataše, potem ko se je zaljubil v Slovenko. Konec leta 2020 je objavil drugo knjigo, romaneskni prvenec Hčere, izročene adamitom, iz katerega je tudi prevedeni odlomek. Založnik jo je opisal kot »alegorično pripoved o poželenju mesa in poželjivosti oči”. Jacques Dupréel povabi študenta Mathieuja, zagledanega v njegovo najmlajšo hčer Abigaëlle, da mesec avgust preživi v tujini na otoku, kjer njegova družina živi med domačini … Odlomek je prevedel Andrej Pleterski.