V začetku tedna smo obeležili svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, zato tudi nocojšnji gost Nočnega obiska prihaja iz teh voda. Po izobrazbi inženir elektronike, strokovnjak, menedžer in podjetnik, direktor edinega slovenskega podjetja v Vietnamu in na Filipinih. Njegovo podjetje sicer deluje v kar 17 državah, kar mu je uspelo s trdim delom, veliko poguma, nenehnim učenjem in s stalnim načrtovanjem novih ciljev. Andrej Boštjančič je svetovljan, veliko potuje, tako poslovno kot zasebno. Na svetovni dan kulturne raznolikosti bosta z Andrejo Čokl govorila o medkulturnih razlikah, poslovanju in potovanjih v »korona času«, pa tudi, kako pomembne so v teh okoliščinah telekomunikacije in informatika.

Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. In drugih. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb, sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Jadran se trudi razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. In svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka, njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Iz drobcev spominov in védenja, Jadran sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost.
Zvočno knjigo Figa, posneto na Radiu Slovenija, poiščite na https://cutt.ly/figa

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V prvih stoletjih krščanstva so v egiptovski puščavi živeli modreci, ki so veliko premišljevali o zlu. Vedeli so, da človeka spravi v nezadovoljstvo, malodušje, obup in naposled v bivanjsko smrt pokvarjena misel, ki jo gojimo v svojem umu.
Danes si bomo na kratko ogledali demoničnost požrešnih misli. Uvedel nas bo Evagrij Pontski, eden izmed najinteligentnejših in duhovno prodornih krščanskih filozofov in mistikov zgodnjega krščanstva. Metoda, ki jo modrec uporablja je evangeljska, zlobne misli je mogoče pregnati z ustreznimi izreki iz Svetega pisma. Tako je storil tudi Jezus v puščavi, ko ga je skušal hudič.
Seveda se požrešna misel ne vrti samo okrog hrane in užitka, temveč tudi glede sočutja oziroma nesočutja do drugih. Takšna misel nas napeljuje na to, da kopičimo reči in imamo vse samo za sebe. Za druge nam ni mar, najsi bo to sorodnik, sosed, klošar ali begunec. Evagrij svetuje:
Proti misli, ki nas zaustavlja s skrbjo, naj ne dajemo svojega kruha potrebnim, in nam govori: »Oni bo že dobil kjer koli, mi pa nimamo koga drugega, ki bi ga lahko prosili.« (je učinkovit izrek iz Knjige pregovorov:)
Kdor je usmiljen do reveža, bo tudi sam nahranjen,
kajti od svojega kruha je dal revežu.
Vsak je sam kriv za to, kar je in kar ima – tako Slovenci v svojem poštenjakarstvu pogosto mislimo. Reveži so v bistvu lenuhi – zakaj bi jih podpiral?
Proti mislim, ki nam branijo dajati svojo hrano ali obleko revnim; na primer: »To, kar imamo, ne bo dovolj za nas in njih,« ali pa: »Nekdo drug je slabotnejši in to bolj potrebuje, zato bi bilo prav, da damo tistemu, ne temu; ta je namreč len in se hoče najesti in obleči brez truda.« (Evagrij pravi, da je treba uporabiti tele besede iz Lukovega evangelija):
Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.

Človek 21. stoletja je sicer bolj vajen kroženja med različnimi kulturnimi okolji, kot je bil pred recimo 100 leti, vendar to še ne pomeni, da danes več ne doživlja kulturnega šoka. Doc. dr. Boštjan Kravanja z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pove, da je to še vedno skoraj obvezna sestavina menjave okolja, čeprav danes obstajajo številni načini odmora od kulturno preveč drugačnega in v tem smislu intenzivnega okolja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Urbano vrtnarjenje, torej cvetoči in zeleni balkoni, terase, atriji in mali vrtički sredi mest, vse to je vse bolj popularno tudi pri nas. Poleg tega, da je vedno dobro imeti pri sebi kaj svežega, doma pridelanega, je delo z zemljo in rastlinam tudi zelo sproščujoče. Vrtički ljudi povezujejo, jih osrečujejo in izboljšujejo kakovost življenja v mestnem okolju. Davor Špehar, strokovnjak spletnega portala Zeleni svet, ponuja v tokratnem Zelenem nasvetu kratek pregled stanja po Sloveniji in nekaj navodil za pripravo urbanih vrtičkov.

V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, so letošnji maturanti že pisali v začetku maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 31. maja.

V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje dijaki pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas. Ustni del pa prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku.

Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča, Ireno Štuhec.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Drugi poudarki:
V Postojni so se številni pešci in kolesarji razveselili zaprtja Tržaške ceste.
40 let omejitev v Kozjanskem parku vse bolj priložnost za razvoj tako imenovanih zelenih dejavnosti
V Radovljici dopoldne s ponosom odprli prenovljen Čebelarski muzej z novo razstavo
Festival Kraška gmajna vabi tako k opazovanju in poslušanju kot tipanju, vonjanju in okušanju

Na vrsti je redna tedenska oddaja zunanjepolitičnega uredništva Labirinti sveta. Po enajstih dneh silovitega obstreljevanja so se, vsaj začasno, končali spopadi med palestinskim gibanjem Hamas in izraelsko vojsko. V Labirintih sveta bomo pogledali tudi, kaj je prinesel prvi sestanek med zunanjima ministroma Rusije in Združenih držav Amerike Lavrovom in Blinknom. Jima je uspelo zmanjšati velike napetosti med državama? Preverili pa bomo tudi izkupiček srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana, ki so se pred dnevi zbrali na Brdu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Epidemija je končno zdrsnila s prvih strani in prvih minut domačih medijev. To je prineslo olajšanje, čeprav bo za dokončno normalizacijo razmer treba cepiti dovolj ljudi. Daleč od normalnega pa so bile te dni razmere v domači politiki. Parlament je v pat položaju, potem ko ni nihče zbral potrebne večine in je v vodo padlo celotno zasedanje, s tem tudi odločanje o ustavni obtožbi premiera, ampak tudi na primer o pomoči otrokom s posebnimi potrebami. V oddaji komentiramo tudi etapno zmago gibanja za pitno vodo, sporne poteze ministra za kulturo in izkupiček vrha balkanskih voditeljev na Brdu. Sprašujemo pa se tudi, kako trden je dogovor o prekinitvi ognja na Bližjem Vzhodu. Kritični pregled tedna ob petih na Prvem.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Učenje na pamet je pomembna protiutež pozabljanju in hitremu procesiranju. Zakaj "učenje na pogled" razpršuje, učenje na pamet pa osredišča, sta se pred ponovitvijo oddaje tega tedna pogovarjala Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar.

V počastitev svetovnega dneva čebel lahko na Prvem sedem večerov zapored prisluhnete pravljicam iz otroške knjižne zbirke Čebelica. Peta v nizu sedmih je zgodba Boštjana Gorenca - Pižame: Kaj se skriva očku v bradi. Rimana zgodba o očkovi košati bradi in pravljičnem svetu, ki se skriva v njej.

Pripovedovalec: Željko Hrs.
Urednica oddaje: Alja Verbole.
Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič.
Oblikovalec zvoka: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan.
Posneto v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Radio in Televizija Slovenija s skupno zgodbo tudi letos raziskujeta nova presečišča zvoka in slike za najmlajše poslušalce in gledalce. Jeseni, v Nacionalnem mesecu skupnega branja, bodo iste pravljice zaživele tudi kot televizijska slikanica, ko bodo igralci prebirali Čebelice bobru Boru iz Studia Kriškraš.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

V oddaji se najprej ustavljamo pri rojakih v ameriškem Clevelandu in beležimo utrip ob zaznamovanju Svetovnega dneva čebel. Predstavljamo tudi zgodbo slovenskega čebelarja Marka Porente, ki šest let živi in čebelari na Malti. Potujemo tudi v Južno Nemčijo, kjer v okviru Koordinacije slovenskih društev pripravljajo projekt o delovanju Slovencev v Nemčiji v času osamosvajanja Slovenije. Pomudili pa smo se tudi v Rumi, tam se bodo v okviru projekta Beremo s Slovenijo ta konec tedna zbrali mladi potomci Slovencev v Srbiji, ki se učijo slovenščino v slovenski dopolnilni šoli.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Anton Pavlovič Čehov je prve humoristične skice začel pisati že v gimnaziji, vendar se niso ohranile, ker jih je uničil - znani so samo njihovi nenavadni naslovi, na primer Obriti sekretar z revolverjem. Objavljati je začel v prvih letih medicinskega študija, okrog leta 1880, v različnih moskovskih in petrograjskih listih. Med letoma 1883 in 1886 je objavil tudi po več kot sto dvajset različnih zgodb in podlistkov na leto - s honorarji je pomagal preživljati obubožano družino. Ne glede na hitrost pisanja - kot je pripovedoval, za nobeno od teh zgodnejših besedil ni potreboval več kot štiriindvajset ur pisanja -, je večinoma napisal izvrstne zgodbe. Za oddajo je Marjan Poljanec prevedel njegovo zgodbo iz tega obdobja z naslovom Maščevalec (1887).
Interpretira Željko Hrs.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.