Na nočni obisk prihaja umetnica, akademsko izobražena pevka in slikarka Eva Pavli. Zanjo kreativnost nima meja, zato rada združuje umetniške zvrsti (prakse). Navdih za ustvarjanje išče v naravi, klasični glasbi in dobrih knjigah, pa tudi v ljudeh, ki jih srečuje. Je strastna zagovornica narave in ekologije. Več Eva Pavli pove v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Da bi lahko denimo pospravili sobo, torej jasno videli stanje ali nered v njej, moramo najprej poskrbeti za dovolj svetlobe - odgrniti okna ali prižgati luč. Podobno je z iskanjem notranjega miru, sreče, zadovoljstva, občutka svobode, skratka iskanjem nekakšne pomiritve s seboj in z življenjem, ki ga živimo.

V tem primeru osnovo ''teme'' predstavlja notranji nemir, najpogosteje izražen skozi zadovoljevanje najrazličnejših želja, kar pa je povezano z načini, kako te želje uresničevati. Ker seveda ne gre vedno tako, kakor bi si želeli, so zraven tudi strahovi pred morebitnimi ovirami, ki bi lahko preprečevale uresničitev teh ciljev, teh želja. Če tu nadaljujemo in smo pri tem dovolj odprti ter pripravljeni raziskovati, lahko vidimo, da so vsa naša ravnanja, vsa naša čustvovanja, vsi naši odzivi na okolico, pravzaprav tisto, čemur rečemo osebnost, naš jaz, naša predstava o nas samih, o tem, kakšen človek sem. Zatorej lahko rečemo, da so tako naše želje, z njimi povezani cilji in načini, kako jih uresničiti, kakor tudi strahovi, da se ti cilji ne bodo uresničili, odvisni od naše osebnostne strukture, od naših mnenj, prepričanj, miselnih vzorcev, skratka naše osebnosti, našega jaza. Najpogostejša ovira, ki preprečuje, da bi našli iskano, smo torej mi sami, naš način življenja, to, čemur pravimo ‘’moj način’’, skratka naša osebnost, naša zaverovanost v svoj prav, naša trdna prepričanja o tem ali onem. Nemalokrat ugotavljamo, da navkljub številnim prebranim knjigam o osebni rasti, navkljub številnim tečajem in izobraževanjem, ki smo jih opravili, v srcu še vedno nimamo spokojnosti in miru. Zakaj ne? Morebiti zato, ker se nismo dovolj ali na ustrezen način posvetili svoji osebnosti, svojemu jazu, načinu življenja, ki je pravi razlog notranjega nemira. Ker iščemo tam, kjer ne moremo najti, nam tudi najrazličnejše duhovne prakse, molitve, meditacije, askeze in podobno zagotavljajo le občasne, kratkotrajne potešitve nemira.
Dovolite, da za primerjavo uporabim prigodo Nasrudina, ki v sufijski različici islama predstavlja tako človeško nespamet, kakor tudi pamet:
Nasrudin je v svetlobi svetilke pred hišo lazil po vseh štirih, ko je prišel mimo prijatelj in ga vprašal, kaj počne. Ključ iščem, izgubil sem ga. Prijatelj se je spustil na kolena in skupaj sta skoraj do zore iskala ključ. Naposled je prijatelj vstal ter dejal: vse sva preiskala, ključa pa ni nikjer, ali sploh veš, kje si ga izgubil? Da, je odvrnil Nasrudin, dobro vem, da sem ga izgubil v hiši, ampak tu je veliko svetleje…

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.

Akvarij ponavadi zaživi šele po dveh mesecih od zagona, saj šele takrat nastane stabilen vodni biotop. Kaj pa če se pojavijo nezaželeni gosti? Zakaj recimo nastanejo alge? Je vzrok nekakovostna voda, morda preveč ali premalo svetlobe? Zakaj pride do nekontroliranega zanosa polžev v akvarij in ali obstaja preventiva? Na naša in vaša vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal strokovnjak za akvaristiko Robert Leitinger.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V teh dneh, ko nam je nebo postreglo z izdatnimi padavinami, so se Matjaž, Luka in Špela lotili premišljevanja. O poletju in počitnicah.

»Brez močne ekonomije ni splošne blaginje«, je prepričan novi predsednik GZS Tibor Šimonka. Krizni manager, sanator in dolgoletni vodilni v jeklarski družbi SIJ na čelu GZS napoveduje globalno, zeleno in sodobno zbornico. V času negotovosti, ko še ni povsem razvidno v kolikšni meri je pandemija prizadela slovensko gospodarstvo, Šimonko čakajo številni izzivi. Od tega, kako okrepiti vlogo zbornice in njenih članov, na kakšen način sodelovati s socialnimi partnerji, predvsem pa, kako naj se slovensko gospodarstvo iz večinoma dodelavnih poslov usmeri v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo.

Teden gozdov, ki poteka te dni, lahko letos počastite s sprehodom po kateri od učnih gozdnih poti, ki jih imamo po Sloveniji veliko. Od prejšnjega tedna je med njimi tudi Pragozdna pot Krokar, ki vas skozi gozdni rezervat Borovec popelje do roba Pragozda Krokar, ki je vpisan na seznam Unesca kot dragocen ostanek starodavnih bukovih gozdov. Kaj lahko tam vidite, kako ravnati v gozdnem okolju in kakšno je stanje slovenskih gozdov, bo po pol dvanajsti v objemu kočevskih gozdov preverila terenska ekipa Prvega.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

V tem tednu oddajo Prvi na maturi posvečamo literarnih obdobjem – njihovim značilnostim, glavnim predstavnikom in delom, ki na maturante čakajo na ustnem delu mature pri slovenščini. V naslednjih minutah se bomo vrnili v srednji vek – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Klemna Laha.

Državni zbor se - pričakovano - ni odločil povprašati predsednika republike Boruta Pahorja za mnenje glede predloga ustavne obtožbe zoper premierja Janeza Janšo. Predlagatelji presedniku vlade med drugim očitajo, da dopušča kršitev pravnih aktov oziroma preprečuje njihovo izvajanje, koalicija očita opoziciji poskus ustvarjanja politične krize.

Ostale teme:
- Izpolnjen pogoj za prehod v zeleno fazo epidemije, a svetovalna skupina ni naklonjena dodatnemu sproščanju.
- Trije priprti v povezavi z nesrečo italijanske kabinske žičnice.
- Po dolgem času premiera v ptujskem gledališču, Vlado Novak je blestel.

Drugi vsebinski poudarski:
Tudi na Gorenjskem posamezniki odklanjajo cepivo astra-zenece.
Kako je lani poslovalo gospodarstvo na Goriškem?
Ob jubileju Triglavskega narodnega parka poudarjajo pomen ravnovesja med interesi.
Dijaka celjskega šolskega centra navdušila z izvirno polirno pasto iz goveje roževine.
Novomeški likovni dnevi v znamenju sozvočja med kiparskim in slikarsko-risarskim ustvarjanjem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ali lahko ustavna obtožba – prva, ki jo je vložila leva sredina, in sedma v samostojni državi – odnese predsednika vlade Janeza Janšo? Malo verjetno. Čeprav koalicija nima vsak trenutek zagotovljenih 46 glasov, ni zelo verjetno, da bo najmanj toliko poslancev podprlo predlog ustavne obtožbe. Ključni očitki, ki jih v ustavni obtožbi poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB nizajo proti predsedniku vlade, so, da ne zna voditi, da krši svoje lastne zakone in da se ne zmeni za ustavo.
Razpravo o ustavni obtožbi osvetljujemo s pravne in politične plat z voditeljico Jolando Lebar in gosti.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

O preglavicah in sreči, ki jo prinašajo dolgi nohti …
Pripoveduje: Blaž Šef.
Napisal: Peter Svetina
Posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Pisni izpiti se približujejo, zato bomo v Gymnasiumu govorili o ključnih informacijah, povezanih z letošnjima maturama, in vas spomnili na tiste stvari, na katere morate biti pozorni pri posameznem predmetu: pri angleščini, slovenščini, matematiki, geografiji in psihologiji na splošni maturi. Skupno našim sogovornikom, profesoricam in profesorjem na gimnazijah, zunanjim ocenjevalkam in ocenjevalcem na maturi ter članom državnih predmetnih komisij pa je to, da poudarjajo natančnost branja navodil.

V oddaji Sami naši nocoj gostimo Katico Špiranec, idejno pobudnico novega hrvaškega društva, ki se bo posvečalo ne le kulturi, ampak tudi znanstvenemu raziskovanju ter tehničnim inovacijam. Govorili bomo še o škandalu v mestu Jagodina v Srbiji, kjer so lokalni politiki in podjetniki obtoženi zlorabe mladoletnic. O tej temi bo govorila Hristina Piskulidis, aktivistka, ki se že leta bojuje proti trgovini z ljudmi v Srbiji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Andrej Blatnik v romanu Luknje, ki je izšel pri založbi Goga, piše o psihozi ob prihajajoči kataklizmi in o iskanju izgubljenega glasbenega posnetka, ki bi morda lahko rešil propadajoči svet. Osnovno pripovedno linijo prelamljajo in dodatno osvetljujejo kratki samostojni zgodbarski prizori. Štiri izmed njih bo interpretiral igralec Vito Weis.

Maja leta 1944 se je rodil angleški glasbenik Joe Cocker, karizmatičen pevec z raskavim vokalom, samosvojim odrskim nastopom, grammyjev nagrajenec, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal s številnimi odličnimi priredbami. Nekatere od njih boste slišali v oddaji Za prijeten konec dneva, ki jo pripravlja in vodi Anja Rupel.