Toplo, vroče, poletna noč. Ja, tudi pesem Poletna noč boste slišali takoj na začetku nočnega programa. Če vam vročina in polna luna ne bosta pustili spati, pa le pokličite voditeljico nočnega programa Mojco Blažej Cirej in si dajte duška. Njej pa kakšno šalo.

Poletne počitnice so tu, in po mesecih omejitev druženj in gibanja se zdaj vse to sprošča. Javni prostori se polnijo, razdalje pa krajšajo. Mnogi so seveda tega zelo veseli, kaj pa tisti, ki imajo socialne fobije ali anksiozne motnje? Po podatkih NIJZ se anksiozne motnje v EU pojavljajo pri približno 14 odstotkih populacije, to pa jih uvršča med najpogostejše duševne in vedenjske motnje. Pogosteje se pojavljajo pri ženskah, v približnem razmerju dve proti ena. V ponovitvi oddaje Možgani na dlani tudi o agorafobiji ali strahu pred odprtimi prostori ter kakšna je pomoč, ko socialna anksioznost vpliva na kakovost življenja posameznika in njegove okolice. Oddajo je pripravil Bojan Leskovec.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

V današnjem jutru najprej želim izreči najiskrenejše čestitke naši državi in vsem njenim prebivalcem. Danes praznujemo 30-letnico obstoja Slovenske države. Verjamem, da mnogim izmed vas misli hitijo nazaj v tisti usodni dan, mesec in leto, ko ste prepričljivo izrazili željo in to tudi uresničili z dejanjem osamosvojitve.
Govorim v pretekliku in v drugi osebi. Zakaj? Sam namreč že izhajam iz generacije, ki osamosvojitve ni doživela, še več, rojeni smo že pošteno po osamosvojitvi. Tako poznamo le eno državo in to je naša Slovenija.
Dragi prijatelji, slovensko državo so naše generacije prejele v dar, mi zanjo nismo zastavili ne glasovnic, ne premoženja, niti ne svojega lastnega življenja. In podobno, kot so naše generacije sprejele samostojno državo Slovenijo, nas je večina prejela vero. Preprosto smo se rodili v vernem okolju, kjer se je čutilo, da Bog je, da ima vse smisel in pomen. In vera je po svojem bistvu dar, neizmeren dar. Ta najbolj notranji občutek človeškega bitja se sicer ne izrazi pri vseh ljudeh enako, pa vendar lahko vidimo semena vere tudi pri tistih, ki mogoče iz tega ali onega razloga vzklikajo, da niso verni.
In časi so se spremenili in mnogi ne čutijo več države kot naše in ne vere kot osebnega prepričanja. Dozdeva se nam, da nismo svobodni, da nimamo cilja in ne pravega smisla ter v duhovnem pogledu ne čutimo Božje bližine.
Izkušnja nam pravi, da je lažje ljubiti tisto, kar si sam priboriš, pridelaš, prigaraš. In morda so se naše generacije ujele v zanko nehvaležnosti in samoumevnosti do svoje lastne države, pa tudi do kulture, narodnega izročila in ne nazadnje tudi vere. Da ne prepoznavamo lepote svoje lastne dežele, da ne vidimo dostojanstva in ugodnosti svoje lastne države, da ne občutimo Božjega delovanja v stvarstvu in v svojem lastnem življenju.
Nobene države ne ustanavljamo zato, da bi jo neslavno ukinili. Na začetku vsake poti države vedno gledamo z upanjem, da bo ta družbena struktura boljša kot prejšnja, da bo bolj celovito poskrbela za človeka v vseh njegovih razsežnostih. Če v gledanju do države in naroda ne vključimo ljubezni, se izjalovi. Brez ljubezni do domovine in lastne države je država birokratski aparat, domovina kraj rojstva, narod pa podobna genetska struktura ljudi. Šele ljubezen spremeni te grobe tehnične pojme v pomembne vsebinske besede, ob katerih nam zadrhti srce in se orosi oko.

Drage Slovenke in Slovenci! Obudimo ljubezen do domovine, naroda in naše države. Vrnimo upanje na svetlo in blagonosno prihodnost in oklenimo se vere iz Prešernovega Krsta pri Savici. S tremi biseri božjih kreposti zmoremo prestati še takšne preiskušnje in zgladiti vsak razdor.

Naj Bog blagoslovi Slovenijo.

Ne glede na vse raziskave o slovenskem karakterju imamo Slovenci nekatere arhetipične poteze oziroma razvojne pozicije, ki so skozi zgodovino pomagale stati in obstati, delajo pa nam težave takrat, ko je treba iti naprej, pravi profesor psihologije, psihoterapevt, skupinski analitik in specialist klinične psihologije Peter Praper. Ena izmed lastnosti, ki nas v tem smislu tudi kdaj ovira, je trmoglava upornost.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Prva sorta vrtnic, ki je bila uradno priznana kot slovenska, je nastala pred dobrimi desetimi leti. Vzgojil jo je dr. Matjaž Kmecl in jo poimenoval Prešeren. Kmalu za tem je dodal še eno, ta se imenuje Trubar. Za kakšni vrtnici gre, kako se pravilno skrbi zanju in ali poznamo še kakšne "slovenske vrtnice", pojasnjuje Breda Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.
Za rojstni dan naše države se bomo spomnili skladbe Svobodno sonce, ki je letos, ob 30. obletnici osamosvojitve, dobila novo glasbeno preobleko. 29 različnih pevcev in pevk ter zbor Carmen manet so Svobodno sonce ponovno posneli, skladba pa je v sodelovanju s Televizijo Slovenija dobila tudi videopodobo.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Iran je izvolil novega predsednika, ultrakonservativnega klerika Ebrahima Raisija. Prihod človeka, ki Združene države označuje s satanom, v Rusiji razumejo kot premik h konsolidaciji razmer v regiji. Novega vodjo imajo tudi avstrijski svobodnjaki: Herbert Kickl navdih išče pri Jörgu Haiderju. Orban Viktor zanikuje pristojnosti evropskih institucij, mednarodno javnost pa pušča osuplo, ko zakonsko prepoveduje izobraževalne programe o istospolni usmerjenosti in oglaševanje s temo LGBT.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Praznično popoldne vam bomo popestrili s spomini naših - RTV-jevskih - kolegov na obdobje pred tremi desetletji, ki je bilo prelomno ne le za državo in družbo, temveč tudi za slovensko novinarstvo. RTV Slovenija je takrat igral ključno vlogo pri obveščanju ljudi o dogajanju na terenu ob graditvi nove države. Obiskali smo svoje kolege, ki so bili takrat za mikrofoni in pred njimi - tudi na rezervnih lokacijah in v kleteh, pa kolege, ki so branili oddajnike in tako omogočali delovanje radijskih in televizijskih signalov in ki so v lokalnih okoljih preverjali informacije o dogajanju med vojno za Slovenijo in po njej.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Oblaček bi rad videl obzorje …\t
Pripoveduje: Boris Ostan.
Napisal: Boris A. Novak.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Splošno sprejeta modrost pravi, da si nastanka slovenske države ne moremo predstavljati brez slovenske književnosti in književnikov. To se morda sliši nekoliko domišljavo, saj bi Slovenija samostojnosti ne dosegla, če ne bi ključnih vlog odigrali tudi drugi – politiki in vojaki, gospodarstveniki in duhovniki, znanstveniki in športniki. A po drugi strani drži, da je prav literaturi v kontekstu naše zgodovine pripadla simbolno izjemno pomembna družbena vloga. Natanko med platnicami domačih leposlovnih del smo namreč približno stoletje in pol, vse od pomladi narodov naprej, spoznavali, kaj se pravi biti Slovenec oziroma Slovenka. V literaturi smo spoznavali, katere so naše vrline in kakšne so naše slabosti, in se spraševali, kakšna so pričakovanja, ki jih o družbenopolitični prihodnosti naše skupnosti smemo pogumno gojiti, ter katerim političnim potezam ali odločitvam bi se vsekakor kazalo izogniti. Prav tako ne moremo spregledati, da so si nekatere partizanske enote med drugo svetovno vojno nadele imena po naših književnikih ali da so slovensko pomlad v osemdesetih letih na nespregledljiv, izpostavljen način pomagali poganjati prav pesniki in pisatelji, od Toneta Pavčka do, recimo, Rudija Šeliga. In ko govorimo o tem, da se je s slovensko osamosvojitvijo izpolnil tisočletni sen zatiranega naroda, se – pa če se tega zavedamo ali ne – pravzaprav sklicujemo na Sonetni venec. In tako naprej in naprej. Toda ob trideseti obletnici razglasitve samostojnosti, smo se vprašali, kaj se je zgodilo z našo književnostjo, ko je bilo po vsem sodeč izpolnjeno njeno narodotvorno oziroma državotvorno poslanstvo. So bile v zadnjih treh desetletjih poezija, proza in dramatika vprežene v kak drug pomemben, daljnosežen družbenopolitični projekt? So se, nasprotno, znašle na robu zanimanja in pozornosti Slovenk in Slovencev? Ali pa ne drži ne eno ne drugo in nas literarna dela še naprej zaposlujejo, presenečajo, zabavajo in razgibavajo ter kvalitativno poglabljajo naša življenja – le da zdaj ne na ravni narodnega kolektiva, temveč na nivoju slehernega individualnega življenja? Odgovor smo iskali v prazničnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili akad. dr. Toma Virka, predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je vprašanju družbene vloge slovenske poosamosvojitvene književnosti posvetil intrigantno razpravo Pod Prešernovo glavo, ki je pred kratkim izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Ob dnevu državnosti predstavljamo dnevniške zapiske Borisa Pahorja. Pisatelj jih je napisal v dneh okoli 25. junija leta 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Zapisi so izšli v njegovi knjigi Slovenska svatba: dnevniški zapiski 1990–1992.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.