Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Nekoč je živel deček, ki je ves ljubi dan tolkel po bobnu in pri tem nadvse užival. Precej manj pa so uživali njegovi domači in sosedje, ki jim je ta vsakdanji hrup že pošteno paral živce. Deček pa ni nehal, ne glede na to, kaj je kdo rekel ali storil. Sosedje so zato za pomoč prosili nekaj mož, ki so trdili, da so sufiji oziroma muslimanski učenjaki, z namenom, da bi dečka vendarle nekako utišali.
Prvi sufi je dečku najprej povedal, da mu bodo, če bo še naprej zganjal tak hrup, popokali bobniči. Toda deček, ki ni bil ne učen ne razgledan, tega ni razumel in je veselo bobnal naprej.
Drugi učenjak mu je rekel, da je igranje na boben sveto opravilo, ki se sme izvajati le ob posebnih priložnostih. Tudi tega, kaj pomeni, da je nekaj sveto, deček ni razumel in je nadaljeval svoje početje.
Tretji sufi je sosedom svetoval, naj si zamašijo ušesa, četrti je dečku podaril knjigo, ki naj bi ga naučila živeti brez bobna. Peti pa je nasprotno dal sosedom knjigo, ki je učila, kako obvladovati jezo. Šesti učenjak je dečku pokazal vaje iz meditacije, ki naj bi ga umirile in mu pokazale, da je njegov boben le plod domišljije. Kot vsako nepopolno zdravilo je vsak izmed teh nasvetov deloval le kratek čas.
Pripetilo pa se je, da je mimo prišel pravi sufi, pravi učenjak. Ogledal si je celotno situacijo, pristopil k dečku, mu podal kladivo in dleto ter dejal: »Prav zanima me, kaj se skriva v tem bobnu.«
Vsakdo izmed nas nosi v sebi tak boben in od časa do časa udarjamo po njem, tako da smo že moteči za okolico in sami sebi. A kljub temu še naprej tolčemo po bobnu, saj mislimo, da tako rešujemo svoj problem. Vendar tako samodestruktivno vedenje lahko presežemo le tako, da – kot je namignil pravi muslimanski učenjak dečku – pogledamo in pobrskamo, kaj se skriva globlje v njem.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Trinajst jih je. Vitaminov, ki jih na podlagi kriterija polarnosti razdelimo v dve skupini: štiri nepolarne in devet polarnih. V tokratni oddaji s prof. dr. Blažem Cigićem z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani vitamine postavljamo v okvir, čeprav ima s tem težave že znanost.

V prihodnjih tednih si bodo številni privoščili tudi kakšen oddih. V sredinem Svetovalnem servisu po osmi zato pripravljamo potovalno lekarno, ki mora učinkovati samo nekaj ali več sto kilometrov stran. Da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami. Zanima nas tudi, kako prepoznamo sončarico. Gost: Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje. 

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

V oddaji na kratko, tudi duhovito, če nam to uspe, dešifriramo birokratsko in žargonsko poimenovanje pojmov, ki so vezani na institucije ali postopke v Evropski uniji.

Joco Žnidaršič, zdaj 83-letni, je legenda, mojster reportažne in umetniške fotografije. Kot fotoreporter je delal pri Študentski tribuni, TT-ju, Tovarišu, od leta 1974 pa do upokojitve, torej 25 let, pa kot urednik fotografije pri časopisnem podjetju Delo. Za skorajda vse relevantne domače in svetovne časopisne medije je ustvaril obilje izjemnih fotoreporterskih del in tudi kopico izjemnih fotomonografij, kar mu je povsem zasluženo prineslo sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in reporterskih fotografov.
Bil je na vseh zimskih olimpijadah od Innsbrucka leta 1976 naprej, pa vse do Nagana na Japonskem, leta 1998. Bil je uradni fotograf jugoslovanskega maršala Tita, najbolj blizu od vseh, mu je uspelo fotografirati papeža Janeza Pavla II., ko je ta obiskal hipodrom v Stožicah. Njegov opus je res pester, saj sega vse od fotografij Lipicancev, bil je na frontni liniji med iraško-iransko vojno, med osamosvojitveno vojno, do fotografij Triglava - njegove so znamenite zgodovinske fotografije z vrha ob osamosvojitvi leta 1991, bil je tudi na prizorišču nesreče letala na Korziki in revščine na Kozjanskem.
Je tudi prvi slovenski prejemnik prestižne svetovne fotografske nagrade "World Press Photo", sicer pa je prejel že več kot 50 domačih in tujih nagrad, nekatere najpomembnejše med njimi so: nagrada Prešernovega sklada, Župančičeva nagrada, Puharjeva plaketa za življenjsko delo, nagrada »Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo. Leta 2009 ga je predsednik republike Slovenije Danilo Turk odlikoval z »Zlatim redom za zasluge« za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik države Borut Pahor odlikoval z »Redom za zasluge«, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije »Slovenija moja dežela«. Deluje kot svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ, d.o.o., ki izdaja fotomonografije.. Je tudi mednarodni mojster umetniške fotografije - EFIAP, najbolj od vsega pa ga odlikuje izjemen čut za sočloveka.
Tokrat je gost oddaje Intervju, z njim se je pogovarjala Liana Buršič

Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ministrski zbor je danes na obisku v Podravju. Župani 41-ih občin pričakujejo predvsem konkretne rešitve izzivov, kot sta slaba cestna infrastruktura in gospodarski razvoj, predvsem pa skrbijo množični odhodi prebivalcev v tujino.

Ostale teme:
- V prvem četrtletju skoraj milijardni primanjkljaj, dolg se zaradi zadolževanja še povečuje
- Inšpektorat za okolje začel postopek izvršbe v primeru odpadnega blata v Zalogu
- Nevarna igra mladostnikov na železniških tirih

Nekaj poudarkov oddaje:

-Vse več mladih na Postojnskem zanima podjetništvo, odprli bodo še en inkubator
-Z izboljšanjem razmer se vračajo tudi prireditve, v Laško se vrača festival Pivo in cvetje

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat, ki združuje pevce, skladatelje, zborovodje, instrumentaliste in zborovske založnike z vsega sveta, bo letos potekal v Ljubljani.

Zborovska glasba je osrednji pojem kulturne identitete Slovencev in Evropejcev. Petje je na slovenskem tesno povezano z glasbenim razvojem vsaj od srednjega veka do danes in pomeni narodovo kulturno in zgodovinsko izročilo. Zvočni viri dokazujejo, da kakovost zborovskih izvajalskih praks v zadnjem stoletju nenehno raste, tako sta slovenska glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost še pred stoletjem imeli nalepko zamudništva, sodobna slovenska zborovska glasba pa je v samem svetovnem vrhu. Poudariti je treba, da največji odstotek te dejavnosti živi kot ljubiteljska kultura.

Od kod prihajajo motivi za delo, ki vodijo k uspehom? Kako se zborovska glasba razvija, kakšen spremembe ji povzroča epidemija koronavirusa? Kako je zborovstvo zastopano v sistemu izobraževanja? Kako petje in glasba vplivata na naše možgane in kaj pomeni petje v zboru za kognitivni ter sociološki razvoj posameznika in družbe kot celote?

O vsem tem voditeljici Simona Moličnih in Teja Klobčič ter gostje:
- Mihela Jagodic, programska vodja Europa Cantat Festivala,
- Brigita Rovšek, urednica za zborovsko glasbo programa Ars,
- dr. Katarina Habe, psihologinja in glasbenica,
- dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog.
Svoje mnenje predstavljata tudi generalna sekretarka Evropskega zborovskega združenja Sonja Greiner in urednik za otroško glasbo na Prvem programu Radia Slovenija, mag. Matej Jevnišek.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Duhec Duško si rad ogleduje otroške predstave.
Pripovedujeta: Primož Bezjak in Ljerka Belak.
Napisala: Cvetka Sokolov.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Pridružili se nam bodo predstavniki iniciative Študenti še obstajamo, ki so junija opozorili na že dalj časa trajajočo študentsko stanovanjsko in ekonomsko problematiko ter na težave, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa. Želijo si, da bi študijski proces prihodnje šolsko leto potekal na fakultetah ne glede na barvo semaforja in da bi študentom, ki so letos težko sledili študijskemu procesu, pomagali. Katere konkretne zahteve so poslali na pristojno ministrstvo, ali so bili slišani in kaj pričakujejo, bomo izvedeli v oddaji Gymnasium.

Junij je za Slovenijo izjemno pomemben, 25. smo namreč praznovali dan državnosti. Šime Ivanjko je častni konzul Republike Hrvaške in moški, ki je skupaj s Slovenci v devetdesetih letih preživljal za Slovenijo izjemno pomembne dneve. Za oddajo sami naši se je spomnil pomembnih podrobnosti tega časa. Ne zamudite tudi zgodbe o študentih, ki si zaradi novega zakona zelo težko privoščijo bivanje v Sloveniji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Roman Naše so ulice je prvoosebna zgodba britansko-pakistanskega mladeniča, ki postane samomorilski napadalec. Pisatelj Sunjeev Sahota je s svojim prvencem hitro zaslovel, za svoj naslednji roman Leto ubežnikov, izšel je leta 2015, pa je prejel nagrado Evropske unije za književnost in se uvrstil v ožji izbor za nagrado booker. Odlomek iz romana Naše so ulice je prevedla Petra Meterc. Odlomek je interpretiral dramski igralec Uroš Potočnik, za režijo je poskrbela Špela Kravogel. Glasbeno opremo je pripravila Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Gal Nagode in Matjaž Miklič.

25. junija je minilo dvanajst let, odkar je zaradi prevelikega odmerka različnih zdravil prezgodaj utihnil glas kralja popa Michaela Jacksona. Ne glede na vse škandale, čudaštva in plastične operacije je Michael ustvarjal dobro glasbo in v oddaji Za prijeten konec dneva boste slišali majhen delček le-te. Za prijeten konec dneva pripravlja in vodi Anja Rupel.