Negotovi časi nas morijo celo ob čofotanju po morski plitvini. Kako naj se brezskrbno prepustimo sončnim žarkom in druženju s prijatelji, če nad nami ves čas visi neka grožnja! Potrebujemo malce sprostitve, recimo dve uri dobre volje in zabavnega druženja, prav res. Zato vas Mojca Blažej Cirej vabi k poslušanju nočnega programa, mogoče si boste zaželeli celo poklicati – pogum velja!

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Ljudje smo različni: eni bolj, drugi manj nadarjeni; eni bogati, drugi manj bogati ali celo revni; eni zdravi, drugi bolni; eni mladi, drugi stari; spet drugi mladi, ki nikoli ne bodo stari. Človek, ki živi sam s seboj, ki si dovoli srečati samega sebe, ki si upa pogledati v »svojo zgodovino«, hitro ugotovi, da imamo različne dosežke. So stvari, ki nam odlično uspevajo, na drugi strani pa so področja, na katerih se nam tako hitro zalomi, ustavi. Če potegnemo črto – nismo popolni, nismo vsemogočni.

Današnji evangeljski odlomek (Jn 6,1-15) nam prihaja naproti ravno v tem kontekstu. Jezusa srečamo sredi velike množice. Ves dan so bili z njim in postali so lačni. Kaj storiti? Denarja za nabavo živil niso imeli. Zato apostoli vidijo »rešitev«, da jih odpusti in naj se znajdejo sami. Jezus pa najde drugo rešitev. Glede na to, da niso imeli dovolj hrane, bi lahko Jezus, ki je človek in Bog, naredil čudež »iz nič«. Toda v nadaljevanju vidimo, da želi sodelovanje. V opisu dogodka je namreč omenjen deček, ki v tej težki, zapleteni situaciji, kako nasititi toliko ljudi, da v skupno dobro tisto malo, kar ima: pet hlebov in dve ribi (Jn 6,8). To pomeni, da se čudež ni zgodil kar iz nič, ampak iz »delitve« tega, kar je imel pri sebi. Papež Benedikt je ob tem odlomku zapisal, da Jezus ne zahteva od nas tistega, česar nimamo, temveč nam nakaže, da če vsakdo da tisto malo, kar ima, se lahko vedno znova zgodi čudež. In če živimo s to zavestjo, postajajo nemogoče stvari mogoče. Bog namreč more pomnožiti vsako naše še tako majhno dejanje ljubezni. Ni čudno, da je čudež naredil na množico velik vtis.

In spet pridemo do paradoksa. V naši glavi in logiki je: če hočemo imeti, moramo kopičiti, nalagati, varčevati in … Današnji evangelij pa postavi to logiko na glavo. Deček, ki je imel pet hlebov in dve ribi, je vse svoje dal na razpolago; je razdelil. Vse, kar je imel, je razdal. Toda? Po Jezusovem čudežu se je to, kar je imel, pomnožilo – pet hlebov in dve ribi so postali »rešitev« za vse. Iz te drže bi lahko izpeljali imperativ: dajati, deliti, razdajati – in nič ti ne bo manjkalo. Zveni malo predrzno, toda v globini take drže so resnica, mir, zadovoljstvo, srce svetništva.

Današnje razmišljanje lahko sklenemo z mislijo, da je bogat tisti, ki ima veliko. Bogatejši je tisti, ki malo potrebuje. Najbogatejši pa tisti, ki veliko daruje. Vsak dan, vsak trenutek imamo priložnost, da logiko kopičenja spreminjamo v logiko darovanja. Poskusimo to držo živeti že danes.

V tokratnih Napotkih se bomo vkrcali na Barko. Pri tem pa nam bodo bolj kot vesla pomagale noge. Zavijamo v jugozahodni del Slovenije. Le nekaj minut vožnje iz Divače, mimo svetovno znanih Škocjanskih jam, vas table usmerijo – na Barko. Začetki tega kraja naj bi segali že v prazgodovinsko obdobje, prva pisna omemba pa v leto 1460, v Senožejskem katastru. Na radijskih valovih ob pomoči domačinov Barko vodi Mojca Delač.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Prijaznemu, a tudi navihanemu labradorcu Hektorju se mora v njegovem pasjem življenju še marsikaj zgoditi – tudi – ljubezen. Četrti od 7 delov radijske nadaljevanke po ilustrirani knjigi Dima Zupana pripoveduje prav o tem. Čeprav je zima in Hektorju mrzle tačke niso preveč všeč, je ob njegovi pasji simpatiji vse to pozabljeno. Skupaj z drugimi psi se hodi ženit k lepi psički Nike in pred njenimi vrati vztraja, in to kljub sneženju in že nevarno hudemu mrazu.

Avtor besedila: Dim Zupan \t
Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t
Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t
Avtor priredbe: Irena Glonar\t
Režiserka: Irena Glonar\t
Dramaturginja: \tIrena Glonar
Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t
Asistent zvoka:\tTone Anžur
Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur

Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t
Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t
Igralka (Pija): Katja Pehlič
Igralka (Janja): Sabina Kogovšek
Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t
Igralec (Reksi): Janez Hočevar
Igralec (Fifi): Aljaž Jovanovič
Igralka (Nike): Saša Mihelčič
Igralec (Gospodar): Pavle Ravnohrib
Igralka (Gospa): Marijana Brecelj Gospa

Traja: 19:21
Produkcija Uredništva igranega programa 2013

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.


V tokratni oddaji poslušate: nekdanji Delavski pihalni orkester Zagorje ob Savi; Mladinski pihalni orkester Musica Creativa; Youth wind orchestra Fanfara; solistko na trobenti Tino Škorjanc ob spremljavi Pihalnega orkestra Izola, Medenino pa konča slovenska trobilna zasedba Oberdixie Band.

Oddaja z vokalno glasbo.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V oddaji Od setve do žetve se družimo z mladimi prevzemniki kmetij, ki so se zelo uspešno spoprijeli z izzivi kmetijskega posla. Mitja Žgajnar z bratom Matjanom in njegovo ženo Janjo na kmetij v Zgornji Voličini redi krško-poljske prašiče in kunce, za njihov poslovni model je bistveno sodelovanje z vrhunskim kuharji. Andrej Krmac je vinarsko vinogradniško kmetijo na območju Kopra dopolnil s turistično dejavnostjo, kmetija pa na trg postavlja vedno nove izdelke. Katja Sinkovič pa na kmetiji na Kozjanskem iz domačega mleka izdeluje vrsto izdelkov, med katerimi po inovativnosti in priljubljenosti prednjači sladoled iz zmrznjenega jogurta.

Krajinski park Kolpa je leta 1998 ustanovila Občina Črnomelj in se je takrat spopadal s poglavitno težavo, da občina razen ustanovitvenega akta in manjših ukrepov ni zmogla veliko več. Leta 2006 je ta krajinski park prevzela v zavarovanje in upravljanje država. Vlada je takrat sprejela ustanovitveni akt o krajinskem parku in akt o ustanovitvi zavoda, ki je kmalu zatem začel delati. Najpomembnejši del parka je reka Kolpa, ki ni znana le po čolnarjenju in kopanju, ampak je to tudi biotsko zelo bogata reka, saj v njej živi 38 vrst rib, od katerih jih je 9 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst na ravni EU, 2 vrsti rib pa živita samo v reki Kolpi in nikjer drugje. Posebnost parka so suhi travniki, kraške vrtače, belokranjski steljniki in gozdovi. Polovica parka sodi v območje Nature 2000. Obiskovalci najdejo v parku 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov in pa edini strogi naravni rezervat v Republiki Sloveniji. Vse te točke pa povezuje mreža pohodnih poti in te bomo spoznali v Nedeljski reportaži. Njen avtor je Milan Trobič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Pred zdaj že več kot stoletjem zmaga letala v bitki za nebo še ni bila tako zelo samoumevna. Danes nesporni vladarji zračnega prevoza so takrat imeli veliko konkurence; najprej v balonih in potem še v napravah, imenovanih »cepelini«! Te velikanske zračne ladje so ime dobile po pionirju ideje o vodljivem balonu, nemškem plemiču grofu von Zeppelinu. In prav ta izumitelj je dal ime največji zračni ladji, zgrajeni do tridesetih let preteklega stoletja. Pozneje bo Grafa Zepppelina premagal nesrečni Hindenburg, ki pa je tudi končal ero teh mogočnih plovil. V oddaji Sledi časa nas Marko Radmilovič vodi v Maribor leta 1931, ko je mesto dobilo prav posebnega obiskovalca.

Lokalnega junaka smo danes našli na skrajnem severovzhodu države. Duhovnik in največji ekološki kmet na Goričkem je dušni pastir, ki zgledno skrbi tudi za večdesetglavo govejo čredo, nekaj konj ter 100 hektarov travnikov in polj na območju Krajinskega parka Goričko in Nature 2000. Od lani je tudi član Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Vešč je dela s kmetijsko mehanizacijo ter pomaga sokrajanom, ki so njegove pomoči vselej veseli tudi ob različnih dogodkih, pa naj gre za gasilsko veselico, nogometno tekmo, ali tabor za otroke. Govori tudi madžarsko, to mu na narodnostno mešanem območju in ob meji zelo koristi, zadovoljen pa je tudi s sožitjem, v katerem na Goričkem živijo pripadniki različnih cerkva. Dejan Horvat je lokalni junak, z njim se je pogovarjala Lidija Kosi.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

... je veter pripihal na nebo …
Pripoveduje: Gregor Čušin.
Napisala: Tatjana Kokalj.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Raymond Carver je bil pesnik, pisatelj in esejist, toda naj je pisal pesem, zgodbo ali esej, je vedno zajemal iz osebne izkušnje in o tem pisal s prepoznavno pisavo: neposredno in hkrati implozivno. Pesmi so izbrane iz knjige Carverjevih izbranih pesmi V morski svetlobi, objavljene pri LUD Šerpa leta 2011.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.