Helena Korošec je doktorica znanosti, profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Je tudi strokovnjakinja s certifikatom Peter Hess na področjih zvočne masaže in komunikacije z zvokom za otroke. O pozitivnih učinkih zvoka za podporo zdravju, čustveni stabilnosti, povečanju zavedanja vseh čutil in izboljšanju komunikacije študira tudi na Britanski akademiji za terapijo z zvokom.

V oddaji govorimo o tem, kako Goran Vojnović doživlja svoj novi film Nekoč so bili ljudje, ocenjujemo dokumentarni film Krt, grozljivko Nihče in animirani film Luka.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Nihče ni vnaprej zavarovan pred črvom dvoma o lastni vrednosti. Politika lahko stre poraz na volitvah, ker volivci ne prepoznajo njegovih resničnih zaslug, marveč nasedejo demagogiji tekmeca. Samopodobo zaposlenega v podjetju uničuje nadrejeni, če nepravično oceni kakovost opravljenega dela. Najbolj pa prizadene ponižanje sozakonca, ker iznakazi oazo brezpogojnega zaupanja, ljubezni in varnosti.
Nad seboj je zdvomil celo Elija, najpomembnejši izraelski prerok 9. stoletja pred Kristusom. Kralj Ahab, ki je vladal v Izraelu med letoma 874 in 853 pred Kristusom, se je namreč poročil z Jezabelo, hčerko sidonskega in tirskega kralja Etbaala. Jezabela je svojega moža prisilila, da je sredi Izraela zgradil tempelj Baalu, poganskemu bogu rodovitnosti, ki je imel kot simbol moške moči podobo bika. Ljudi je rušenje vere v Boga Jahveja močno prizadelo. V velikem spopadu med Elijem in Baalovimi duhovniki na gori Karmel nad Haifo so bili zadnji poraženi. Namesto da bi kralj Ahab podprl preroka, je podlegel pritisku žene Jezabele. Elija je moral pred njo zbežati v puščavo. Izdaja kralja ga je potrla. Prva knjiga Kraljev piše, da je Elija v puščavi sedel pod bodičevje in si želel smrti. Rekel je: "Dovolj je; zdaj, Gospod, vzemi moje življenje." Vendar Elija ni bil le utrujen, lačen in prestrašen, ampak se je tudi moralno zlomil. Za izgnanstvo je začel kriviti sebe: "Nisem boljši kakor moji očetje."
Porazi, ki jih doživljamo, načnejo našo samopodobo, za kar krivimo ali druge ali sebe, odvisno od tega, kako nas zaznamujeta zgodnje otroštvo in značaj.
Kako naj se po porazu znova postavimo na noge? Lahko poiščemo terapevta ali pa gremo vase in na to, kar se nam je zgodilo, pogledamo z distance. Obe poti sta pravi, vendar ju Sveto pismo zaobide in nas uvaja v naslonitev na Boga. Elija je v samoti, ko je svoj poraz v molitvi predstavil Bogu, doživel olajšanje. Prva Knjiga kraljev piše, da se ga je dotaknil Gospodov angel in mu rekel: "Vstani in jej, sicer bo pot zate predolga."
Elija je v povsem izgubljenem položaju uvidel, da ni pomembno, kaj o nas mislijo ljudje, ali to, kako v malodušju ocenjujemo sami sebe, pač pa nas rešuje zavest, da Bog skrbi za nas. Ker Bog nikoli ne podvomi o meni, zakaj bi potem dvomil vase.
Elija svoje eksistencialne stiske ni reševal tako, da bi se z mislimi in čustvi zadrževal v dušni bolečini, in morda v tem bednem stanju napisal še kakšno pesem. Naredil je nekaj takšnega kot pozneje Marija, Jezusova mati, ki ni gledala okoli sebe in tudi ne vase, temveč na Boga in spoznala: "Moja duša ga poveličuje. On je namreč tisti, ki zame dela velike stvari."

Na zemljevidu Slovenije najdemo dva kraja z imenom Ples. Eden je v savinjski statistični regiji v Občini Bistrica ob Sotli ob meji s Hrvaško, drugi pa je – zanimivo – tako po skromni površini kot po majhnem številu prebivalcev – zelo podoben prvemu in leži v osrednjeslovenski regiji, približno tri kilometre od Moravč proti Izlakam. Tja se je odpeljala Nataša Rašl.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.

Šesti del nadaljevanke o življenju labradorca Hektorja je prava mala družinska drama. Vse gre narobe in Hektor je edini, ki zavoha še tako dobro prikrite družinske skrivnosti. Mija je nesrečno zaljubljena, Pijin fant se je odselil na Švedsko, oče Štefan ima razmerje z Angelo, Hektor je žalosten, ker je poginila njegova občudovana psička Nike ... V takšni zmešnjavi se družina odpravlja na morje, tam pa gredo stvari samo še na slabše. A prepričali se boste lahko, da ni morje slano le kot solza žalosti, ampak tudi kot solza veselja!
Avtor besedila: Dim Zupan \t
Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva\t
Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar\t
Avtor priredbe: Irena Glonar\t
Režiserka: Irena Glonar\t
Dramaturginja: Irena Glonar
Mojster zvoka: Matjaž Miklič\t
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina\t
Asistent zvoka: Tone Anžur
Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur

Igralec (Hektor): Zvone Hribar\t
Igralka (Mija): Patricija Sekelj\t
Igralka (Pija): Katja Pehlič
Igralka (Janja): Sabina Kogovšek
Igralec (Štefan): Uroš Smolej\t
Igralec (Policist): Vojko Zidar
Igralec (Oče): Jožef Ropoša
Igralec (Rastko): Tone Vastl
Igralec (Elvis): Vitja Čretnik
Igralec (Veterinar): Gregor Gruden

Traja: 22'50''
Produkcija Uredništva igranega programa 2013.

V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tokrat poslušate: Orkester slovenske vojske; Pihalni orkester Lesce; Orkester italijanskih karabinjerjev; Pihalni orkester Swarovski musik Wattens; Pihalni orkester SVEA iz Zagorja, Medenino pa tokrat ob spremljavi Policijskega orkestra konča pevec Rok Pečečnik - Tristan.

Oddaja z izborom zborovske glasbe.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

V tokratni oddaji Od setve do žetve se posvečamo težavam v oljkarstvu. V nekaj tednih bo jasno, kakšna bo letošnja letina, zagotovo pa bo olja manj. Predstavljamo mnenja strokovnjakov in domačih pridelovalcev. Končne ocene, koliko oljčnih plodov je odpadlo, pristojni še ne morejo podati, saj se proces sušenja in odpadanja še nadaljuje. Zoreti pa je začelo tudi namizno grozdje, ki ga v Sloveniji pridelamo veliko manj, kot bi ga glede na podnebne razmere lahko. Se pa število pridelovalcev povečuje. Med njimi je tudi mladi prevzemnik Žan Bric s Frlanove kmetije na Vogrskem, ki je nasade breskev zamenjal za namizno grozdje. Obiskali smo tudi kmetijo Ščuka v Kobjeglavi, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo sušenja pršutov po tradicionalni, naravni metodi.

Že sredi devetnajstega stoletja najdemo prve omembe veselic, ki so takrat bile še narodno budniški, skoraj politični element. Sčasoma so veselice postale organizirana in predvsem sproščujoča nabirka, med katero so svoje finančno stanje izboljševala številna slovenska društva. Najbolj tradicionalno prostovoljna gasilska društva, zato se je za to vrsto zabave ob koncih tedna prijelo ime gasilska veselica. Gasilska veselica je fenomen slovenskega podeželja in je tako za urbane, pogosto preurbane medije, večkrat kraj in čas nerazumljivega, predvsem pa nebrzdanega veselja. Kako se veselice držijo v časih globalne epidemije, je poskušal razvozlati Marko Radmilovič, njegove ugotovitve pa boste slišali v Nedeljski reportaži.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako nedeljo ob 16.30 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Dvaindvajsetega maja 1961 je na Prevaljah kinodvorana pokala po šivih. Na svečanem kulturnem dogodku, ki se ga je udeležil pisatelj France Bevk, ena od takratnih osrednjih slovenskih kulturnih osebnosti, so prvič podelili Prežihove bralne značke. Odlična zamisel, ki sta jo prepoznala in razvijala Leopold Suhodolčan, ravnatelj in že takrat znan pisatelj, ter profesor slovenskega jezika in književnosti Stanko Kotnik, se je po Sloveniji bliskovito širila. Bralna značka letos praznuje 6o let. Po vseh teh letih ne izgublja zagona. Ravno nasprotno. Ubira sodobne poti, hkrati pa ostaja zvesta osnovnemu poslanstvu – povezovanju knjig ter mladih bralk in bralcev.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Včasih se iz zadrege lahko rešiš s prebrisanostjo.
Pripoveduje: Kristijan Muck.
Napisal: France Bevk.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom je aktualna govorno-glasbena oddaja, ki predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega področja v Sloveniji in onkraj meje. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore z gosti, je v rokah voditelja – Braneta Rončela – in je zelo široko zasnovan. Med drugim odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe z različnih koncev sveta. Pop, rok, funk, R in B, bluz, reggae, afriška urbana glasba, salsa in drugi ritmi polnijo nedeljske večere na Prvem. Brane Rončel vabi k poslušanju vsako nedeljo od 20.00 do 22.00.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Ko Un je bil rojen v okupirani Koreji leta 1933 in je že zgodaj postal aktivist. Ves čas si je prizadeval in si še vedno prizadeva za združitev obeh Korej. Napisal je več kot 130 knjig, poleg pesniških zbirk tudi romane, eseje in razprave, celo muzikal. Je tudi avtor monumentalne pesnitve Deset tisoč duš, ki jo avtor posveča ljudem, ki jih je srečal v svojem življenju.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.