Ut unum sint ... »Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21a). Krščansko pričevanje je pričevanje edinosti, ali pa ga ni. In vendar, koliko je ne le neenotnosti, marveč needinosti med nami – v naši družbi, med kristjani in končno med katoličani!
Toda edinost ni nujno enakost in sploh ne enotnost; edinost je mogoča tudi v različnosti; je namreč tista notranja krepost, ki presega kategorijo enotnosti, enakosti, in nekakšna metafizična povezanost, ki obstaja le v duhovnem zedinjenju s Kristusom, ki ga Bog hoče za svojo Cerkev in torej za ves svet. Ta zemeljska enotnost, ki jo sem ter tja zaznamo tudi v naši družbi ali bolje, ki smo jo zaznavali, je samo bleda senca tiste prave edinosti, edinosti v občestvu, v koinoniji, in vcepljanja vsakega izmed nas in nas vseh skupaj v življenje Presvete Trojice, ki je popolnoma mogoča le v blaženi večnosti.
Apostol učlovečene besede, kakor ga je imenoval papež Urban VIII., kardinal Pierre De Berulle (1575–1629), eden največjih francoskih mistikov XVII. stoletja, ugleden diplomat in duhovni voditelj svetega Vincencija Pavelskega, je o tem zapisal: »Hrepenim po tebi, moj Gospod Jezus. [...] Hočem se združiti s teboj, da bom v tebi bival, živel in rodil sadove kakor mladika na svoji trti. Moj Gospod Jezus, daj, da bom živel in bival v tebi. [...] Bodi moje vse, daj, da bom del tvojega skrivnostnega Telesa, kakor je tvoja človečnost del božje sestave, bivajoče v dveh različnih naravah. Daj, da bom kost tvojih kosti, meso tvojega mesa, duh tvojega Duha; naj bom deležen učinkov tvoje svete molitve, ki si jo molil zadnji dan svojega življenja, preden si se napotil na Kalvarijo: najprej si molil za svoje apostole, nato pa si goreče prosil Očeta, naj bomo tudi mi eno, kakor sta eno ti in on. [...] Bodi tako dober, Jezus, približaj se mi, združi se z mano, utelesi se v meni, da bom živel in delal v tebi in da me boš spremljal, vodil in imel v lasti.« (Cf. De Berulle, P. Le grandezze di Gesu: Vita e Pensiero, Milano, 1938, pg. 33sl.)
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, naj nam pri tem milostno pomaga ta, iz katere naročja je Bog sam hôtel iziti, iz katere edinosti je stopila Edinost, blažena Devica Marija, da bomo vedno bolj postajali eno z njim in med seboj.