Oskrbnik v zavetišču za živali v Horjulu Jurij Juhant je šepetalec psom. Ki včasih, kadar ne gre drugače, ob njih tudi prespi. Človek, ki je slišal in doživel na stotine žalostnih in veselih zgodb, v katerih so glavne junakinje živali, za katere skrbi, bo nekatere izmed njih delil s poslušalkami in poslušalci ter voditeljico Liano Buršič.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Ut unum sint ... »Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21a). Krščansko pričevanje je pričevanje edinosti, ali pa ga ni. In vendar, koliko je ne le neenotnosti, marveč needinosti med nami – v naši družbi, med kristjani in končno med katoličani!
Toda edinost ni nujno enakost in sploh ne enotnost; edinost je mogoča tudi v različnosti; je namreč tista notranja krepost, ki presega kategorijo enotnosti, enakosti, in nekakšna metafizična povezanost, ki obstaja le v duhovnem zedinjenju s Kristusom, ki ga Bog hoče za svojo Cerkev in torej za ves svet. Ta zemeljska enotnost, ki jo sem ter tja zaznamo tudi v naši družbi ali bolje, ki smo jo zaznavali, je samo bleda senca tiste prave edinosti, edinosti v občestvu, v koinoniji, in vcepljanja vsakega izmed nas in nas vseh skupaj v življenje Presvete Trojice, ki je popolnoma mogoča le v blaženi večnosti.
Apostol učlovečene besede, kakor ga je imenoval papež Urban VIII., kardinal Pierre De Berulle (1575–1629), eden največjih francoskih mistikov XVII. stoletja, ugleden diplomat in duhovni voditelj svetega Vincencija Pavelskega, je o tem zapisal: »Hrepenim po tebi, moj Gospod Jezus. [...] Hočem se združiti s teboj, da bom v tebi bival, živel in rodil sadove kakor mladika na svoji trti. Moj Gospod Jezus, daj, da bom živel in bival v tebi. [...] Bodi moje vse, daj, da bom del tvojega skrivnostnega Telesa, kakor je tvoja človečnost del božje sestave, bivajoče v dveh različnih naravah. Daj, da bom kost tvojih kosti, meso tvojega mesa, duh tvojega Duha; naj bom deležen učinkov tvoje svete molitve, ki si jo molil zadnji dan svojega življenja, preden si se napotil na Kalvarijo: najprej si molil za svoje apostole, nato pa si goreče prosil Očeta, naj bomo tudi mi eno, kakor sta eno ti in on. [...] Bodi tako dober, Jezus, približaj se mi, združi se z mano, utelesi se v meni, da bom živel in delal v tebi in da me boš spremljal, vodil in imel v lasti.« (Cf. De Berulle, P. Le grandezze di Gesu: Vita e Pensiero, Milano, 1938, pg. 33sl.)
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, naj nam pri tem milostno pomaga ta, iz katere naročja je Bog sam hôtel iziti, iz katere edinosti je stopila Edinost, blažena Devica Marija, da bomo vedno bolj postajali eno z njim in med seboj.

Izmed grbov občin na Gorenjskem smo si izbrali grb občine Žirovnica, z njim pa bomo ta del Slovenije spoznali predvsem kot zibelko kulturne dediščine Slovenije. V majhni občini na severu Slovenije leži najvišji vrh Karavank, Stol, čeznjo pelje pohodniška pot Julijana Trail, tam najdemo tudi eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji, Ajdno. A raziskovanja te občine se bomo lotili prav ob pomoči grba. Na zlato obrobljenem zelenem ščitu je v satovje nanizanih 5 zlatih peres, ki simbolizirajo pet velikih mož, piscev, ki so se rodili na območju majhne, le dobrih 42 kvadratnih kilometrov velike občine z desetimi naselji.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.

Ime švedsko-finske pisateljice verjetno že poznate, če ste brali njeno povest Čarobni klobuk in gledali zgodbe o Muminih, ki si jih je izmislila prav ona. V njeni današnji pripovedi je veliko vznemirljivega in posebnega ...

Režiser je Aleš Jan,
dramaturginja Djurdja Flere,
tonski mojster: Jože Blagovič,
glasbeni opremljevalec pa Marjan Vodopivec.

Pripovedovalka je Majda Potokar.

Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1972.

Tokrat v družbi: nekdanje Pihalne godbe RTV Ljubljana; Tokijskega pihalnega orkestra Kosei; Orkestra Slovenske vojske; Gomalan Brass Quinteta; avstrijske trobilne zasedbe Mnozil Brass in Godbe Gorje.






V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Knjižnice so vir znanja, nove izzive pa jim ponujajo kar razmere, v katerih želimo ohraniti kar največ starih sort rastlin, ki jih številni še pridelujejo in ohranjajo. Zato je knjižnica semen, ki so si jo zamislili v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici, vznemirila tudi slovenski severovzhod. V Ormožu so se pod knjižnično streho zlahka našli tisti, ki doma pridelujejo vrtnine in se zavedajo, da je ob pridelku treba vzgojiti tudi semena – ta pa deliti z drugimi. Ormoška Knjižnica Franca Ksavra Meška je glede tega posebnost. Oddajo Nedeljska reportaža je pripravil Stane Kocutar.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ezl ek ne bi mogel stati bolj v srčiki mesta, kot stoji. Tam, kjer se prastare žile dovodnice stekajo na Grajski trg, kjer je na eni strani mogočni ostanek mariborskega gradu, tam, kjer je na kupu nekaj najbolj znamenitih stavb mesta Maribor, se nahaja Ezl ek. Sicer je danes obrušen. Simbolno in povsem stvarno. Vogal znamenite kavarne Astorije je namreč odbit in nekdanji pravi kot je postal bolj zapletena geometrijska oblika, da so dobila prostor nekoliko postavljaška vhodna vrata v današnji lokal. Kot se je nekoč nekdo pridušal: »V Mariboru je na tisoče vogalov, a so šli podret ravno Ezl ek!«
Oddajo Sledi časa je pripravil Marko Radmilovič.

Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Potopimo se v kraljestvo kožuhov in napovejmo vojno bolšji golazni.
Pripoveduje: Nina Valič.
Napisala: Saša Eržen.
Posneto v studiih Radia Slovenija, pravljica iz cikla Praznovanje čebel in Čebelice, maj 2019.

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rok, funk, soul, r & b, fusion, džez, bluz, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120- minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Švedskemu pesniku Eriku Axlu Karlfeldtu (1864–1931) so Nobelovo nagrado za književnost podelili posthumno, leta 1931. V poeziji, pisani v neoromantični maniri, se je pogosto zatekal k podobam iz narave in se vračal k pokrajini in ljudem v regiji Dalarni, v kateri se je rodil. Zanjo so značilni številna jezera, reke, prostrani gozdovi in v pesnikovem času seveda kmečko prebivalstvo. Kako narava, pa tudi ljubezen, vstopata v pesmi nobelovca, izkazuje tudi ta izbor iz zbirke s povednim naslovom Pesmi o gmajnah in ljubezni.

Prevajalec je Janko Moder,
interpret: Matej Recer,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Miha Jaramaz,
redaktorici pa Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2014.

Pop panorama prinaša izbor svojevrstnih izdelkov s področja popularne glasbe z domačega in tujega glasbenega prizorišča, ki so vzbudili posebno pozornost. Ob nedeljah ob 23.15 jo na Prvem pripravlja Fedja Juvan.