Njena popotovanja po poljih umetnosti in teorije so številna in raznovrstna. Kot akterka je igrala v predstavah, kot dramaturginja je delovala v več gledališčih. Kot kritičarka je pisala o scenskih umetnostih, bila je novinarka in urednica redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, soustanoviteljica zavoda in odgovorna urednica revije in založbe Maska, članica strokovnih žirij ter selektorica festivalov, tudi Borštnikovega srečanja. Zadnjih nekaj let je odgovorna urednica male Založbe/*cf., ki med bralce prinaša pomembne knjige. Vodi jo misel, da si bralci zaslužijo samo najboljše vsebine, vrhunske, uredniško in strokovno pregledane prevode in da je ob tem treba nenehno preverjati tudi lastno pozicijo, biti kritičen do svojega dela. Amelia Kraigher svoje poslanstvo vidi v prispevku k večji slišnosti humanistične kritične misli. Na nočni obisk jo je povabila voditeljica Nada Vodušek.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Katoliški duhovnik Robert Friškovec nam bo z zgodbo iz islamskega sveta o Nasredinu in njegovem oslu ponudil razmišljanje o življenjskih modrostih.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Pogovorimo se o hrani! To je tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec. V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Tri glinene tablice z več kot 30-imi recepti, v katere so vključeni česen, kumina in koriander, so prva pisna omemba začimb v naši zgodovini. Nastale so v Mezopotamiji. Začimbam različne veje tradicionalne medicine pripisujejo zdravilne lastnosti. Hrani in tekočinam jih dodajamo, da dopolnimo okus in vonj ter spodbudimo prebavo in tek. O uporabi začimb v prehrani bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Na vaša vprašanja bo odgovarjala predavateljica v programu gostinstvo in turizem na biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani Neli Selan.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Preden je vstopila v politiko je bila sodnica, javnosti pa je postala znana po tem, ko je bila deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav na družbenem omrežju Facebook, v katerih je bila kritična do nekdanjega premiera. Je podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, maja lani pa je postala prva predsednica državnega zbora. Voditeljica Tita Mayer je v tokratno oddajo Intervju povabila mag. Urško Klakočar Zupančič.

Življenja si danes skorajda ne moremo predstavljati brez meritev. Z njimi se srečujemo tako rekoč na vsakem koraku: v trgovini, kuhinji, šolah, na fakultetah, pri zdravniku, v avtomobilu, na bencinskih črpalkah, na tehničnih pregledih, v gradbeništvu, industriji, kmetijstvu, pa tudi pri športnih dogodkih. Meritve so sestavni del našega vsakdanjika. Z meritvami, umerjanji in razvojem izdelkov za kontrolo materialov se pri nas že več kot 3 desetletja ukvarja družinsko podjetje Lotrič Meroslovje. Za slabe pol ure vas vabimo v svet meritev in presenečeni boste, kako uporabno je meroslovje.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Koalicija na Brdu pri Kranju oblikuje izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Kot je ob prihodu na srečanje dejal finančni minister Klemen Boštjančič, napovedanih reform nikakor ne vidi kot zahtev, ampak kot vrsto ukrepov, da posamezne podsisteme naredijo bolj učinkovite. Koalicija naj bi se danes lotila še stanovanjske politike.
Druge teme:
- Madžarska bančna skupina OTP vendarle dobila uradno dovoljenje za prevzem Nove KBM
- Stoltenberg pozval Japonsko in Južno Korejo, naj pomagata Ukrajini tudi z orožjem
- Graditelj drugega tira zagotovil krajanom Gábrovice, da bo poskušal čim bolj zmanjšati vplive.

Drugi poudarki:
- Kanal ob Soči bo velik del proračunskih sredstev namenil vodovodu do manjših zaselkov
- Tudi v Slovenskih Konjicah s sredstvi iz participativnega proračuna do pomembnih pridobitev po željah občanov
- Radovljica z novo turistično strategijo stavi na izbirčnega gosta, ki si vzame čas

Današnji vrh koalicije je bil težko pričakovan predvsem zaradi podrobnosti o reformi plačnega sistema v javnem sektorju. Do zdaj znani poudarki reforme so plačni stebri po dejavnostih, nova plačna lestvica in razmerje med najvišjo in najnižjo plačo ena proti sedem.
Druge teme:
- Madžarska bančna skupina OTP po več kot letu in pol pridobila soglasje Agencije za varstvo konkurence za prevzem Nove KBM
- Predsednica Pirc Musar v Zagrebu pozvala k reševanju arbitražnega vprašanja z dialogom
- Ruske sile naj bi obkolile strateško mesto Bahmut na vzhodu Ukrajine

Skoraj leto dni je že od začetka vojne v Ukrajini. Še vedno ni resne pobude za iskanje miru. Nasprotno, vojskujoči se strani krepita svoje sile in se pripravljata na morebitno spomladansko ofenzivo. Ukrajina pričakuje dobavo sodobnega orožja z Zahoda - tankov in celo letal, ob pomoči katerih bi si povrnila izgubljena ozemlja. Kako naj pri tem ravnajo članice Evropske unije in zveze Nato? Naj bo na prvem mestu oboroževanje Ukrajine ali iskanje miru? Je to sploh izbira? O tem voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki.

Gostje:
dr. Jelena Juvan, profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede;
dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade;
Drago Dakič Prelc, diplomant vojaške akademije in obramboslovja ter avtor revije Obramba;
Miha Lampreht, zunanjepolitični komentator Radia Slovenija in dolgoletni dopisnik iz Moskve.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Miška išče nov dom.
Pripoveduje: Polde Bibič.
Napisal: Etienne Dellesert/Nea Mužič Naser.
Posneto v studiih Radiotelevizije 1981.

Ali bivanje v dijaškem domu poglablja stiske mladih ali pa, prav nasprotno, pomeni mladim na poti odraščanja varno zatočišče in mogoče edino možnost za uresničenje njihovih izobraževalnih želja? Kakšno je sploh življenje v dijaškem domu in kakšno oporo tam najdejo mladi, ki ne izhajajo iz najbolj spodbudnega domačega okolja? Kaj bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov morali izbrati drugo šolo? Na srečo v Sloveniji deluje Dijaški sklad projekta Botrstvo, ki finančno pomoč nudi 113 dijakom.

V oddaji Sami naši predstavljamo umetnico s Kosova Qëndresë Deda. Poročamo tudi o festivalu Ruta Triglav Mestnega gledališča ljubljanskega. Na začetku oddaje pa smo spomnili na obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz. Največje taborišče smrti je preživel tudi naš gost - pisatelj, novinar in Titov prevajalec, Ivan Ivanji.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

"Žival izgovarja Besedo. Rastlina v središču plodu / zgosti pečko, koščico: seme Besede. Gobe privzdigujejo / klobuke Besede: s hifami zapisujejo staro pisavo. / Mikrobi: neslišno dolbejo drobni tisk iste Besede. / Slišati, brati, se učiti na pamet neizrekljivo: Besedo." V svojem novem pesemskem ciklu Uroš Marolt upodablja to, kar je bilo od nekdaj jedro poezije: Klicanje izvira. Izvira, ki se ves čas skriva za zamotano govorico in jezikom pojavnega sveta.

Interpret Branko Jordan,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Matjaž Miklič.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

V Godbah z zgodbo se z glasbo vračamo v zgodovino in se spominjamo glasbenih dogodkov, ki so se zgodili prvega februarja. Med drugim je leta 1965 James Brown posnel skladbo Papa's got a brand new bag, leta 1968 je Frank Sinatra s hčerko Nancy posnel uspešnico Somethin' stupid, leta 1979 je 1. februarja na prvo mesto angleške lestvice prišla skladba skupine Blondie s pesmijo Heart of glass in prvega februarja leta 1994 se je rodil uspešni angleški glasbenik Harry Styles.