3. septembra po srednjeevropskem času je bila v Francoski Gvajani lansirana raketa Evropske vesoljske agencije Vega VV16.

V orbito okrog Zemlje je na višino okrog 500 km evropska raketa lansirala kar 53 satelitov iz 13-ih držav, med njimi tudi slovenska satelita NEMO-HD in TRISAT.

Dr. Iztok Kramberger iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki je tudi vodja projekta Trisat pravi, da gre za prelomni dogodek: »Uspeli smo utiriti prva dva slovenska satelita, kar pomeni, da smo s tem dejanjem Slovenci pridobili svojo tehnologijo v samem vesolju, torej smo si vzeli tudi delček vesolja. V samo Evropsko vesoljsko agencijo pa prinašamo inovativne pristope in nova znanja, kar je tudi velik uspeh.«

Izstrelitev 53 satelitov hkrati predstavlja pomemben mejnik tudi za Evropsko vesoljsko agencijo, saj je prvič v svoji zgodovini z eno misijo v orbito poslala tolikšno število satelitov.
»Trend na področju satelitov gre v področje nanosatelitov, ameriška podjetja so tukaj zelo aktivna, kot Slovenija smo tako stopili na pravi val ter zajadrali s tem trendom in ta polet rakete s sateliti je tudi odgovor na ameriške aktivnosti v smeri pospeševanja utirjanja nanosatelitov,« razlaga dr. Iztok Kramberger.

Mariborski nanosatelit Trisat, ki so ga razvili študentje mariborske univerze v sodelovanju s podjetjem Skylabs, ki se je rodilo v njihovih laboratorijih in ljubljanski mikrosatelit Nemo HD, ki ga je razvil Center odličnosti Vesolje-SI, zdaj krožita v vesolju.

Kakšna pa je njuna naloga?
»Satelit Nemo HD je namenjen samemu opazovanju Zemlje, mariborski Trisat pa se fokusira na tri glavna področja. Prvo področje je tehnološka demonstracija, namreč Trisat poganjajo slovenske ključne tehnologije, med drugim tudi slovenski procesor. Ta je last podjetja Skylabs, uporabili pa smo ga za načrtovanje elektronskih sklopov, ki poganjajo sam satelit. S tem prikazujemo delovanje slovenskih vesoljskih tehnologij v samem vesolju.
Drugi poglavitni pogled je izobraževalni, saj bo satelit naslednjih 6 let izpopolnjeval razmišljanja mladih, ki pri nas študirajo.
Tretji poglavitni segment pa je raziskovanje, saj je satelit kot raziskovalni satelit namenjen tudi oddaljenemu opazovanju Zemlje in doprinaša povsem drugačen pogled z vesolja. Kamera, ki jo uporabljamo je namreč zelo specifična kamera v zelo specifičnem svetlobnem področju, v kratkovalovnem infrardečem področju in to področje je sorazmerno slabo raziskano.«

Dr. Iztok Kramberger še dodaja, da v kolikor bo ta kamera uspešno delovala na samem satelitu, si lahko v prihodnje obetamo opazovanje Zemlje v drugačni luči. Sicer pa je ves projekt šele na pol poti. »Najprej je bila potrebna sama izgradnja satelita, sedaj pa sledi drugi del, to je uporaba satelita in pridobivanje podatkov.«

Slovenska satelita, ki že nekaj dni krožita v vesolju, brez dvoma na področju znanosti in raziskav predstavljata uspeh in dosežek. Z njima pa je Slovenija, tudi po zaslugi dr. Iztoka Krambergerja, našla svoj prostor v vesolju.